Seven Days in May; CSK Trnovo, Ljubljana; 12. avgust 2021
Ta svet je obrnjen na glavo. Še malo pa bomo hodili po rokah.
Po dolgem času sem šel na koncert. Zadnji je bil Darla Smoking. Začuda je bobnar Darle rekel, zna biti zadnji…
Koncert? Včeraj? Da, z vprašajem. Mize pred odrom, maloštevilna publika, olimpijske igre 2020 so se končale in kaj zdaj … to ni koncert. Pa je bil. Pofukano dober. Če moram imeti PCT, bom pa napisal tudi pofukano. Jebeš pravila, zakone, omejitve. Ker to se je zgodilo, da smo štirje »plesali« pred odrom, drugi pa… Neka nova različica poslušanja koncertov?
Zadosti z ocenami, kakšen je svet zdaj. Seven Days in May (7DIM) so v KUD-u oziroma CSK Trnovo odigrali svoji zadnji koncert. Začuda jih nisem prej slišal, zaznal pa. Ker Vojko in avtor tega članka imata zgodovino. Včasih prijetno, včasih manj. Že takrat je kazal potencial pevca, nastopača, zabavljača. S sabo je potegnil v ožje vrste Damjana, bobnarja, ki je na hitro vskočil v drug bend in potem sta se pojavila dva virtuoza na basu in kitari. In črna. Kako paše ta črna. Cel paket je pravi rokenrol. Seksa, drog pa rokenrola že dolgo ni več, rokenrol pa je še … v zadnjih izdihljajih.
Ker mi vplivi B.R.M.C. niso tuji, tudi njim niso. Kar je samo pohvala. Videti B.R.M.C. v živo je podobno kot videti 7DIM v živo, le da so slovenski. Slovenski bend za velike odre. Za množice. Aja, množice, kje že? Delajo muziko izven okvirjev podalpske deželice. Cel album so odrockali plus nove komade, ki seveda ne bodo na novi plati, ker je ne bo. Poznana zgodba s prejšnjim bendom. Tisto, kar me je navdušilo in presenetilo, so bile čiste linije instrumentov , ki so bile zelo dobro odigrane v žilo. Vmes Vojkove zanimive izjave o Milanu in Jelku … “uživajte dokler lahko”. In sem. Užival stoje in s pivom v roki. Jebeni pijanski rokenrol. Dobro je delo. Mogoče zadnjič. So mogoče nove oblike zabave na obzorju? Ker pa taka zvrst glasbe ni juhuhu narodnozabavna, so zapluli tudi v malce bolj baladne, depresivne vode. Tudi to je sedlo. Se je treba spoznat tudi v najgloblje kotičke duše. Novi komadi so presenetili, med njimi najbolj AX, ki je odplaval z rockanjem v fuzične vode. Lahko bi pisal, kdo so 7DIM, koliko spotov so naredili, vendar ne … zadnji koncert, zadnji dnevi, komadi, ki ne bodo nikdar na plati, pesem Norway te odnese na severna morja , da se vprašaš, če prideš nazaj na celino. Tak je bil koncert 7DIM. Ko bodo dnevi, tisti v črno oblečeni, bomo čez 20 let razlagali mulcem in mulkam, kaj je bil to rokenrol.
»Špili, špili,« se je drla ena prijetna navdušenka, kar pa Vojko ni odobraval, saj nismo na kmečki veselici. Ni potrebe, da se vse zabave mešajo med sabo. Rockerji na veselicah, turbo … eh, ne bom o tem. Ko prideš na 7DIM, ne prideš na hojladrija.
Teksti, poguglaj ali kako že.
Za omeniti je tudi njihovo koncertno zgodovino; med drugim bili so predvozači Lennya Krawitza, kar se je opazilo tudi na njihovem gigu, špilu, nastopu. Navajeni so odrov, pogovora z občinstvom in prava mera ega. Samozavesti, samokontrole. Po drugi strani so pa takšni časi, časi držanja nazaj. Pa tudi hvaležnost je bila prisotna, kar je redkost v tem prostoru. Zahvalili so se vsem stranskim, a pomembnim členom, da so 7DIM nastali. Jebemti, škoda jih je. Škoda, da so zadnjič nastopili, v vsej tej poplavi kiča, smeti in virtualne resničnosti.
Dobro je delo. Zdaj pa nazaj na delo.
