22. Orto fest v Orto baru, Ljubljana, 2. april 2022
Nekaj je v zraku. To, da se koncert na Orto festu začne ob osmih zvečer, da se naredi vrsta za karte skoraj podnevi, ob sedmih zvečer. V zraku je tudi to, da se čuti postkoronsko druženje, navdušenje nad naslanjanjem na šank in ponovno prerivanje na razprodanem koncertu. A vedno je tudi ampak. Od benda takšnega kova kot je Dan D, ki se ponaša z neverjetno dobro plato za slovenske razmere Ure letenja za ekstravagantne ptice z zimzelenimi hiti in presežkom kot je zadnja plata Milo za drago, bi pričakoval, da se na tradicionalnem kultnem festivalu predstavi v celoti nova plata, ne pa z mešanico starih hitov in nekaj komadov s ta nove. Ker smo namreč v letu 2022 in nismo obtičali v času. Pri vseh teh legendah, tipa Siddharta, Big Foot Mama in Dan D, me moti, da se obnašajo in preigravajo komade kot da so leta 1999, na višku svoje slave. Pa niso! Ne spodobi se, da se pomešata Boli me K in Kozlam s Čas in Voda. Tako je izpadlo, da se občinstvo razdelilo na tiste, ki pojejo zraven hite, in tiste, ki smo pričakovali več novejšega materiala. Ko se je zgodil Kozlam, ki je sporočilo današnji vladajoči eliti, je kar nekako utihnilo vse skupaj. Spodobilo bi se, da se zaderem na polno: »KOZLAM!« in da dobim očitajoče poglede, ne pa da po drugi strani vsi pojejo komad Čas. Zgodil se je žur, podoben kakšni veselici. Komadi kot so Kurbin sin, Moj problem in Odrešitev so bili antipod žuru občinstva, ki pričakuje od Dan D, da zaigra ene in iste komade že skoraj dvajset let in da se ima fino, ker smo pač padli v časovno luknjo.
Začetek je bil piskajoč in cvileč, na komad Pozitivne misli ni bilo vse pozitivno in skoraj bi šlo vse k vragu. Samo izkušnje starih mačkov so pripeljale do zmerno normalnega in poslušljivega koncerta. Na trenutke sem se počutil kot da sem si ustrelil v koleno, ker so bila pričakovanja velika od tega res kvalitetnega benda. Ni bilo presežka, samo eden izmed mnogih nastopov. So se izpeli? Morda bi bilo primerno dati možnost nastopa še komu drugemu, ki se razvija in obeta. Dan D so legende, teksti lirično močni, karizma Tokaca pritegne, a ko bend želi zadostiti občinstvu in se zgodi, da smo tam zaradi žura, dobim mešane občutke. Ko so zaigrali bolj intimne mojstrovine, je bil odziv publike medel in v pričakovanju hitov. Plata Milo za drago je za poglobljeno poslušanje in ena izmed boljših zadev daleč naokrog. Ali bi šel še enkrat? Da, če bi odigrali novo plato in ponudili svoj pristen DNK. Tako se je pa obetaven večer razvil v skrpucalo, ki je potešilo večino. Razočaran in brez tistih ta pravih Dan D sem odtaval v noč in kmalu pozabil, da se je karkoli zgodilo.
Imamo obetajoče nove bende? Imamo. Imamo občinstvo, ki hrepeni po novi glasbi z letnico 2022? Vprašanje. Smo obtičali v času? Da, smo.
