Repetitor in Proto Tip, Kino Šiška, Ljubljana, 7. april 2022
Pred-pred-predzgodba:
Potepal sem se okoli Pule ter zasledil festival in ime Repetitor. Bili so neznani. Skoraj bi zamudili na koncert. Organizator je rekel: »Ajde, takoj na oder. Brez tonske, samo priklopi se.« Bil je eden najboljših koncertov, začuda.
Pred-predzgodba:
Prišli so v Ljubljano pred bivši Bikofe ter stresli zemljo, nas in okolico. Zopet je bilo neverjetno.
Predzgodba:
Moja prva recenzija za Novo Musko, ki je bila včasih revija, ki sem jo redno kupoval, je bila Punce grejo v Minhen, jaz pa na Repetitor. Iskren zapis iz srca, ker oni igrajo iz srca in ne uporabljajo uma (komad Crvena). Sprašujem se, ali je možno ponoviti tisto deževno eksplozijo čustev in nekontroliranega igranja?
Zgodba:
Uletim ravno, ko imajo tonsko in igrajo Danima. Zelo primeren komad za te dni, ker tudi sam sem mnogo mesecev nosil samo đubre iz stanovanja in to je bilo to. Korona, pač.
Nastop – Odklop je povzročil takšno navdušenje med občinstvom, da so vsakič (z)noreli po komadih. Vsakič! A začelo se je pestro. Proto Tip so prijetno ogreli in sporočili, da prihajajo iz Beograda. Posebno mesto posebnih ljudi. Rad imam Beograd. Boris Repetitor se je malce preveč navdušil nad odzivom prijetno napolnjene Katedrale s pretežno 40 plus generacije in se nam pridružil. Dol iz odra. Pa se je zgodilo. Crknila je kitara, da Boris znori in pošilja nekam nekoga, ki se je najbrž tudi preveč vživel. Po nekajminutnem uglaševanju se nevrotični dečko, ki vsebuje toliko karizme kot vse legende Beograda, opraviči in izjavi: »Pa, malo smo se navdušili, pa dobro, gremo dalje…« Prvo napizdevanje, potem opravičilo, potem noro nadaljevanje. Kako posebno je bilo, da se sploh nekdo opraviči nekomu. Cenim. Ko se je nastop razvijal, je Boris omenil, dobrodošli nazaj in kako smo/ste glasni. Bilo je ZELO glasno. Še toncu se je smejalo od perfektnega nastopa. Tudi zaplavali smo v najgloblje jame naših oceanov s komadi Kralj ničega, Roba sa greškom, Pare, samo keš in Crna. Kar me sploh ne preseneča, ker je zadnja plata Prazan prostor… rahlo depresivna, časom primerna in tudi krajša od prejšnjih. Vsakič krajše? Pa naj bo nova plata samo en komad in naj se zgodi 20 minut v živo. Tudi s tem bi bil potešen. Po breznu smo se vzdignili s komadi Suženi snovi (nekaj najboljšega), Beskraj, Ja in Gde ćeš, ki so stresli Katedralo in treslo se je pozno v noč v moji glavi. Prijetno tresenje. Vmes se je zgodil bis s komadom Danima, ki je zvenel kot terasa bend, da so pokazali svojo zajebantsko plat. Takoj po koncu sem kupil majico, ne vem že katero in popil pivo za noro odbit koncert in publiko, ki je res uživala. Ma kaj uživala, ponorela.
Repetitor, ne postanite veliki, ker ste že veliki.
Užival v nastopu kot že dolgo ne. Da, priznam, nor sem na njih.
