Ta komada dva – Ona i ona (Slušaj najglasnije!, 2015)

komada

Nedolgo tega smo v Novi muski pisali o plošči Ramones Tribute Aleksandra Cepuša in njegove zasedbe. Vmes je Cepuš, ki deluje v različnih zasedbah, izdal še poklon bendu Motörhead, ki si ga bomo ogledali jeseni, plošča, ki smo jo ravnokar dobili v roke, pa ga je združila s kultnim založnikom, glasbenikom in pesnikom Zdenkom Franjićem, ki je pojem neodvisne glasbene produkcije na področju bivše države. O njem je bil pred kratkim posnet tudi dokumentarni film.

Aleksander Cepuš s Franjićem v različnih glasbenih inkarnacijah deluje od leta 2007. Tokrat sta na ploščo zapisala podaljšek njunega glasbeno-pesniškega sodelovanja. Konec leta 2013 se je na ljubljanski Metelkovi zgodil zanimiv literarno-glasbeno večer, na katerem je Cepuš s kitaro spremljal Franjića na izdatnem bralnem happeningu, ki je bil precej več kot običajen literarni večer. Franjić je namreč rockerski recitalist, kar pomeni, da na njegovem večeru ne boste zaspali, kot se to kaj lahko zgodi na povprečnem literarnem večeru pri nas. S Cepušem sta dobro uro in pol žgala prvinski stratocasterski rokenrol in interpretirala poezijo, tako Franjićevo kot drugih kakovostnih, zvečine alternativnih pesniških imen s področja bivše Jugoslavije, ki imajo povedati marsikaj zanimivega.

Za pričujočo ploščo sta se Franjić in Cepuš poimenovala Ta komada dva, na hrbtno stran plošče pa dala kar fotografijo z omenjenega literarnega večera. Deset pesmi dobi nekolikanj bogatejšo glasbeno podobo. Cepuš odigra kitare in base, Martin Mastnak iz DeTonator pa je poskrbel za programiranje bobnov. Na deset glasbenih podlag, posnetih v Mastnakovem studiu v Celju, je Franjić s pomočjo Edina Džambića (oz. Dječak iz vode, ki se ga splača odkriti in poslušati) nasnel svoje recitale. Material je razdeljen na polovico: pet Franjićevih pesmi, pet pesmi drugih, med drugim Saše Lovića in Louja Profe. Antologijo pesmi slednjega lahko z naslovom Rokenrol prebirate tudi v slovenščini, prav tako sta pri nas v prevodih izšli že dve Franjićevi zbirki pesmi.

Z naslovom Ona i ona sta Ta komada dva pripravila zanimiv pesniško-glasbeni album. Franjić se drži recitiranja v vseh pesmih, razen v uvodni, Lutajući dj Zdena, kjer uporabi bolj melodični način interpretacije. Vendar je, kot že rečeno, to recitiranje intenzivno. Franjić pesmi ne “prebere”, kot bi se to zdelo običajno, pač pa “odživi” kot kakšen Brel. Cepuš s funky basovskimi podlagami in intenzivno “70’s rock” kitaro, ki je večinoma distorzirana, nadgradi vzdušje, razen v pesmi Meki Đoka. V pesmi Double Agent Girl dobimo denimo občutek, kot da smo se dejansko znašli sredi nekakšnega bondovskega filma, vendar ne v okolju šampanjcev in frakov, pač pa Bonda kot “obrobneža” v usnjeni jakni, klubskem okolju in pristnih srečevanjih z besedo. Naslov pikre Dobre vibracije (besedilo: DKK) asociira na znano pesem zasedbe The Beach Boys, okvirno pa gre za zgodbo o Josipi in Hrvoju, ki se po pohajkovanju skozi mesto izogibata slabim vibracijam: “gde su loše vibracije, oni obilaze”. Prav tako ne gre za iskanje “visoke družbe”, ravno nasprotno: dobre vibracije so tam, kjer so normalni, ne vzvišeni ljudje. Kitara in bas konsistentno rišeta “vožnjo” skozi mesto, v tem primeru Zagreb, kot bi ju zalotili v kakšnem policijskem filmu iz sedemdesetih.

Share