Ni nam se treba posebej razpisati o karieri in pomenu Ramones. Njihov na videz preprost punkovski rock je v sebi nosil globino in držo, ki manjka dandanašnji itunovski sceni, ko je vse pri roki, a vendar vse tako daleč. Ramones so bili zlasti protopunkovski pravoverni rockerji, ki so se, kot denimo The Clash, nadvse zavedali pomena korenin in zgodovine. Iz tega je zrasla tudi njihova najboljša glasba. Anekdot je precej: kako naj bi Springsteen zanje spisal Hungry Heart, a pesem pozneje zadržal zase; do sodelovanja s Tomom Waitsom v paradigmatski pesmi I Don’t Wanna Grow Up. Vendar, kot bi rekel višnjanski Pavle Zaropotaj, o tem danes ne bomo.
Pred nami je mini-album sedmih pesmi z naslovom Ramones Tribute – 40th Anniversary, kar pomeni, da mineva 40 let od začetkov benda. Pesmi za pričujočo ploščo so nastajale v letu 2014, ko je minilo štirideset let od prvih nastopov Ramones. Podpisal jih je Aleksander Cepuš, celjski glasbenik in pisec, ki je v sodelovanju s producentom Martinom Mastnakom (Detonator) in gostom kitaristom Urošem Planincem povzel bistvo punk rocka v sedmih kratkih, a udarnih poglavjih. Cepuš je napisal pesmi in na ritmično Mastnakovo podlago posnel kitare, bas in glas. Omenjeni Planinc gostuje zgolj v drugi pesmi, Mladi fantje.
Cepuš je neumorni avtorski raziskovalec zgodovine popularne glasbe, ki se je preizkusil domala v vseh popularnih žanrih. V tujini je igral komercialno glasbo. Kot avtor je snemal tako šansone kot pesmi za otroke, pop pesmi, rock, hard rock, punk in alternativo. Rock in alternativa sta ga kot avtorja in izvajalca referenčno zapisala tudi v tujini. Hrvaška založba Slušaj najglasnije! je kot nalašč za okrilje pričujočih avtorskih izletov in Ramones Tribute se odlikuje po brezkompromisni rockovski besedi in energični, zvečine improvizirani izvedbi. Že po hitrem preletu po naslovih nam je jasno, kako je Cepuš združil energijo in poslanstvo Ramones s sodobnim, angažiranim sprehodom po našem tuinzdajskem sočasju: Nevarna je pot navzdol, Socialna tematika in Sve se vrača, sve se plaća. Uvodna pesem Život moj je rokenrol je morda najbolj programska. V njej je z minimalističnim besedilom, udarnim igranjem in vokalnimi efekti združil ramonsko in lastno življenjsko držo in ustvaril podlago za preostalih šest poglavij plošče. Produkcija Martina Mastnaka spoštljivo ohranja vse pesmi v robati, neolepšani obliki “live in the studio”, kar prispeva k splošnemu učinku udarnosti in brezkompromisnosti projekta.
