Simfoniki RTV Slovenija z dirigentom Michelom Legrandom

Simfonični orkester RTV Slovenija je naš edini orkester, ki vsako leto pripravi tudi koncert filmske glasbe, le-tega zadnjih nekaj let prikladno poimenuje “S simfoniki v filmski svet” in ga odigra v novembru, praviloma izven redne abonmajske Kromatike. V sezoni praznovanja svoje 60. obletnice je orkestru uspel kar veliki met, saj so v goste uspešno povabili legendarnega francoskega skladatelja filmske glasbe, 83-letnega Michela Legranda, nekakšnega “francoskega Morriconeja” in nedvomno enega velikih evropskih skladateljev glasbe za film, ki je v več kot 50-letni karieri prejel tri oskarje in ogromno drugih nagrad ter napisal glasbo za več kot 200 filmskih in televizijskih produkcij. Na tokratnem koncertu je bil oder Gallusove dvorane zelo poln, saj so se simfonikom pridružili še nekateri člani big banda iste hiše ter še gostje: dirigent Simon Krečič, pevka Nina Strnad, kontrabasist Pierre Boussaguet in bobnar François Laizeau. Očitno je Legrand dovolj prestižno ime, da je na koncert prišlo veliko slovenskih celebrityjev – od Jana Plestenjaka prek predsednika vlade do Janija Goloba, Mojmirja Sepeta, zakoncev Krajnčan in Gala Gjurina.

Kot rečeno, je na odru čakala velika zasedba revijskega orkestra z dvema klavirjema, čembalom in čelesto. Po uglaševanju orkestra in neobičajno dolgem čakanju je na oder vendarle prišel Legrand in po simpatičnem nagovoru koncert začel s kar polurno suito iz filma/mjuzikla Parapluies de Cherbourg (Cherbourški dežniki, 1964) in že s to uvodno točko, med izvedbo katere je v orkester občasno kar vpil dirigentska navodila, tako navdušil poslušalstvo, da se je ob ovacijah po koncu skladbe nejeverno zaziral v dvorano, si zastiral pogled zaradi reflektorjev, ki so mu svetili v oči, in se odkrito, iskreno in kar nekako ganjeno čudil toplemu sprejemu ter s pripombami med koncertom publiko večkrat spravil v smeh. Po suiti Poklon J. P. Rappenauju in Poletju ’42 za solo klavir in orkester se je za tri skladbe nastopajočim pridružila še Nina Strnad. Naša odlična pevka, ki nikoli ne razočara in navdušuje predvsem z občutenimi interpretacijami, se je tudi tokrat dobro ujela z Legrandom, z njim šaljivo koketirala, skladbo How Do You Keep the Music Playing iz filma Best Friends pa sta zapela celo v duetu. Pri skladbah, kjer je Legrand igral klavir, je vodenje velikega orkestra prevzel Simon Krečič.

Po premoru je Legrand nastopil s svojim jazz triom (še Boussaguet in Laizeau) in na koncu dolge improvizacije pripomnil, da “bi vam lahko igrali do jutra”. Skladatelj se je od tej priložnosti izkazal tudi kot izvrsten in virtuozen pianist, ki se ga ne bi sramoval noben resnejši jazzovski festival evropskega ali svetovnega formata – preden se dotakne klavirskih tipk, pa si, zanimivo, vselej oblizne prste. Glede na to, da je Legrand v karieri sodeloval z največjimi jazzovskimi legendami vseh časov, na primer z Davisom in Coltraneom, je bilo to pravzaprav pričakovano. Po glasbi iz filma Yentl za solo klavir in orkester, ob kateri je Legrand zelo pohvalil režiserko, pevko in glavno igralko Barbro Streisand, se je filmsko-glasbeni večer sklenil s suito Poklon Stevu McQueenu, zadnji del katere je bila seveda tudi glasba iz filma Afera Thomasa Crowna, za katero je Legrand leta 1968 prejel svojega prvega oskarja (za pesem The Windmills of Your Mind).

Kljub že kar častitljivi starosti je Legrand še vedno vitalen, muzikalen, navihan in dobrovoljen; vsekakor velik glasbenik, ki je v zgodovini (predvsem filmske) glasbe pustil neizbrisne sledi. Tudi ljubljansko občinstvo ga je na koncu koncerta počastilo s stoječimi ovacijami, ob pravkar prispelem novem Bondu (Spectre, 2015), ki ga je že obdelal Mitja Reichenberg v naši stalni rubriki Poslušajmo filme, pa spomnimo še na manj znano dejstvo, da je za enega Bonda s Seanom Conneryjem v glavni vlogi (Never Say Never Again, 1983) glasbo prispeval prav Michel Legrand.

Share