To, da je pred slabima dvema letoma izšla prva zbirka (lani druga, v slovenščino še ni prevedena) ilustriranih zgodb tako znanih kot širši javnosti povsem neznanih žensk, ki jih poznamo bodisi iz zgodovinskih učbenikov ali medijev in takšnih, ki so se tokrat morda celo prvič “uzgodbile”, je tako razveseljiva kot tudi žalostna novica. Razveseljiva zato, ker je končno napočil čas, ko se partiarhat – edini globalni družneni ustroj, ki ga poznamo – tudi s takšnimi potezami, kot je izdaja dotične otroške knjige (preko množičnega financiranja sta avtorici v rekordnem času za izdajo zbrale skoraj milijon dolarjev), preizprašuje javno in angažirano. In zato udriha vse huje. Žalostna pa prav zato, ker moramo leta 2018 otroke seznanjati z dejstvom (in hkrati opominjati sebe), da zgodovino pišejo tudi ženske. Zgodovino, v kateri so bile najpogosteje zamolčane, pozabljene, izbrisane, nevidne. Zgodovino in zgodbe, ki jih tako otroci kot tudi odrasli spoznavamo skozi tole slikanico, namesto da bi jih poznali že iz šolskih klopi.
Na srečo bodo vse punčke, fantki, punce in fantje sveta, ki bodo brali tole knjigo stotih portretov drznih žensk iz preteklosti in sedanjosti, o njih vedeli več, kot smo vedeli mi. O palentologinjah, astrofizičarkah, piratkah, računalničarkah, političarkah, glasbenicah, aktivistkah, kraljicah, vohunkah, športnicah, sodnicah, izumiteljicah, partizankah in pisateljicah iz celega sveta.
O ženskah, ki so morale za svoj uspeh in uveljavitev žrtvovati veliko več kot moški. O ženskah, ki so svoj pogum nemalokrat plačevale s svojim življenjem, izobčenjem, ustrahovanjem, posmehovanjem in ki so največkrat mukoma utirale pot drugim ženskam – tudi meni, tebi, tvoji hčerki. O ženskah, ki so padale, pa se vedno znova pobrale. O upornicah za upornice.
Kratke enostranske biografije so prirejene za otroško publiko, zato so napisane v preprostem, razumljivem jeziku, kot zgodbice, hkrati pa kličejo tudi po nadaljnjemu raziskovanju življenja in dela teh osebnosti. Mnoge bolj problematične epizode ali značajske lastnosti iz življenja znanih žensk so spričo specifične ciljne publike seveda izpuščene ali “polikane” (npr. Frida Kahlo in njeno burno razmerje z Diegom Rivero, pa dvomljive politične poteze Margaret Thatcher ali kraljice Elizabete I. ipd.), so pa zato izpostavljene takšne, ki jih morda ne poznamo (na misel mi pride Julia Child v vlogi vohunke). Ženske like avtorici tako vseeno predstavljata kot večplastne in zanimive tudi za odraslo bralno publiko, kar se odraža tudi v čudovitih in zelo raznolikih portretnih ilustracijah.
Od glasbenic so zastopane Miriam Makeba, Nina Simone, Joan Jett, Maria Callas, Džang Šjan (kitajska dirigentka), Melba Liston (afroameriška pozavnistka), Millo Castro Zaldarriaga (kubanska tolkalistka in bobnarka), Sonita Alizadeh (afganistanska reperka), tudi Yoko Ono.
Kar tretjina portretirank, ki so jih upodobile ilustratorke iz celega sveta, pa prihaja iz Združenih držav. To neenako razmerje bi bilo v prihodnjih izdajah po mojem mnenju potrebno nekolikanj revidirati. Feminizma namreč niso izumile ameriške ženske, na kar sicer opozarja egiptovska aktivistka Nawal El Saadawi, ampak gre za boj žensk za svoje pravice povsod po svetu, v različnih časovnih razdobjih, prostorih, kulturah in družbenih okoljih (v knjigi so sicer portretirane osebnosti iz vseh zgodovinskih časov – od starega Egipta, srednjega veka do današnjih dni).
Prav zato bi bilo smotrno izdajati tudi lokalne knjige s tovrstno vsebino in konceptom. Tudi v Sloveniji bi namreč lahko s takšnimi ženskami zapolnili knjigo – od Barbare Celjske, Ivane Kobilice, Ite Rine, do Alme Karlin, Franje Bojc Bidovec, Ljube Prenner, Svetlane Makarovič in še in še. Se torej lotimo dela?
