The Residents : Eskimo (Ralph Records, 1979)
Nenavadna artistična združba je ostala dosledno anonimna. Če je že kaj kapljalo o njih, je bilo pravzaprav brez pomena. The Residents so The Residents. Pika. Banda, ki se je iz domače Louisiane konec šestdesetih let odpravila na ameriški zahod in uspešno zamudila psihadelične nesramnosti in blodnje. Obstajajo deset let pred punkom in vztrajajo desetletja po njem. Radikalni glasbeni amaterji, ki se sproti učijo glasbenih in studijskih spretnosti. Toda kakšno učenje je bilo to. Glasbena antiveščina zanje pomeni kreativno prostost. Zanje in za vse epigone. Groteskni konceptualisti, ki so po vzoru Bunuelovega Andaluzijskega psa snemali svoj blazno dolg surrealističen film in končali s kratkim videom, ki pa je na oder postavil njihovo kostumsko obleko. To je bil tisti famozni kostum z očesnim zrklom, oblečen v frak in pokrit s cilindrom. To ostaja ena najbolj likovno dognanih in takoj prepoznavnih podob kakšnega benda sploh. Enkrat na našo neizmerno srečo videna v Ljubljani, ko so nastopili s svojo štorijo o Elvisu.
Bili so kolektiv, ki je leto za letom od leta 1974, od albuma Meet The Residents, snemal nenavadne, konceptualne albume in k multimedijskim projektom vabil različne eksperimentalne glasbenike. Njihova rezidenca je Kalifornija, San Francisco. Odlikuje jih manipulacija in konstrukcija zvoka, ki je bila pred časom ali, celo bolje, edina v času. Drugi so capljali za njimi.
Nizali so fantastične albume fiktivnih štorij, obdelav oseb, zgodovinskih dogodkov in geografskih krajin, nastopali in bili skrivnostno brez fac. Prvi album, na katerem se skupina pojavi v legendarnih kostumih leta 1979, je unikaten, fenomenalen, severnjaški, ambientalno leden: Eskimo. Tedaj so imeli za seboj že na primer provokativnega The Third Reich N Roll, ki se je s črno satiro lotil popevk po The Beatles. Samo skočite na komad »Swastikas on Parade«, rezidentalen medley, ob katerem izgledajo današnji didžeji, ki ravnajo s podobnim gradivom, hudo nebogljeno.
In potem je butnil, ledeno zajel sapo in mrazeče zapihal Eskimo. Kakor poroča Simon Reynolds, so ta album pri New Musical Expressu celo razglasili »za enega najpomembnejših albumov vseh časov«. To so bila morda pretiravanja, a ta album je v najvišji ligi. Tu ni kaj razpravljati. Eksperimentalizem na najvišji ravni, v sobo dobite domišljijo, predstave o življenju v ledu. Že naslednji album je bil kontra, spet z naslovom, ob katerem se zvrti, The Commercial Album. In tako dalje in tako dalje, minutni komad za naslednjo minutno miniaturo. Ampak gremo na sever, obišče vas Eskimo. Neponovljivi The Residents.
