Menza pri koritu je v četrtek gostila dolgo pričakovan nastop japonskih nojzerjev Melt-Banana, hkrati pa ponudila tudi prav tako z ogromno firbca aniticipiran solo nastop slovenskega stihoklepača in glasbenega arhitekta N’Toka. Slednji je občinstvu predstavil material s svoje nove plošče, katere smernice smo lahko slutili iz njegovih aktualnih udejstvovanj tako z Moveknowledgement in BeatMyth kot nastopov z improvizatorji, natančneje s Seijirom Murayamo, Jako Bergerjem in Markom Karlovčcem. Vlogo predvozača je sam sicer dokaj striktno poudaril, a jo obenem s svojim muziciranjem prav tako striktno ponesel v pozabo. Omenjen spoj vplivov in progresivna N’Tokova glasbena drža se namreč v živo iztečejo ravno tako učinkovito, kot ta formula deluje na papirju. Seveda N’Toko vsaj v mojih ušesih tako v smislu beatov kot dikcije nikoli ni veljal za klasičnega raperja, ali morda bolj korektno rečeno, velja vsaj za takšnega s samosvojo, vseskozi prepoznavno zvočnostjo. In slednjo je v četrtek tvoril povsem sam, saj je tako podlago kot efekte sproti prilagajal svojemu občutku in dramaturgiji nastopa. Najverjetneje ima seveda dodobra pripravljeno in predvideno veliko večino sekvenc, a ni bilo malo trenutkov, ko je bilo med prehodi moč čutiti neko spontanost. Polja, preko katerih se je podal, bi lahko umestili kamorkoli med estetiko sint-popa, diskoidna namigovanja, nojzerske vložke in konglomerat raskave klubske elektronike. Kako skozi tako zbito glasbo uspe preriniti tudi neštevne vrstice, ve samo on, komadi pa so udarili vsaj v maniri plošče Listen to Nebukadnezar, ki je Moveknowledgement takrat popeljala v neko drugo zvočno vesolje.
Iz Menzinih tal se je na oder dogajanje preselilo z Melt-Banana, ki so sicer davno nazaj Slovenijo že obiskali. Bend je uvod v svoje glasbeno razgrajaštvo začinil s predirnimi elektronskimi zveni in prikladnimi vokalnimi eskapadami Yasuko Onuki, pevke zasedbe. Od tam so ostro zarezali v svoje prepoznavne naspidirane in kratke komade, ki so publiko pod odrom nemudoma razgreli. Energičen preplet nojza in hard core-a je umetelno nadgradil uvod v večer, hkrati pa podčrtal tokratnega glavnega označevalca publike. Odziv, čeravno se v enakem slogu ni razpotegnil čez celotno občinstvo, je bil namreč evidenten in je nedvomno pripomogel tudi h kančku več sicer profesionalnega nastopa Japoncev. Na to zadnjo opazko namiguje le njihovo utečeno izvajanje bisa, ki se zaključi ali z enim ali z več nekaj-sekundnimi komadi. Vseeno pa to sodi v železni repertoar skupine, za katero bo kmalu že dvajset let dejavnosti. Varovanci legendarnega KK Nulla so vsaj enega prejšnjih nastopov benda Zeni Geva pri nas povsem povozili in s tem utrdili sloves japonskih punk nojzerjev kot navzven sila odprtih muzičistov.
Fotozgodbo s koncerta si lahko ogledate tukaj.
Pretiravanje, očitno res že dolgo noben ni bil na kakem hard core koncertu,in ne vem v kakem smislu naj bi povozili koncert Zeni Geve.
Sama zvočna slika je sploh bila kar šibka točka, kar je bilo pa res občudovanja vredno, pa je bil res dober pretok energije, oziroma feedback med bandom in publiko..