Osem vinilnih strani s pesmimi Randyja Newmana v docela minimalizirani različici – njegov glas in klavir. Vnovično raziskovanje lastnih glasbenih prostranstev se je dogajalo dlje časa; tisti, ki ste sproti kupovali posamezne zgoščene različice, veste, kako in kaj. 56 pesmi iz celotne songwriterske kariere je zdaj na štirih vinilnih ploščah, priložena je knjižica z besedili in zalogaj je velik, a lotimo se ga z veseljem. Prvotni aranžmaji, bodisi manj ali bolj bohotni, so marsikdaj prekrili kakšno besedo, samoironično, sarkastično in pikro, skratka satirično in to satirično na najvišjem nivoju. Newman se ni nikoli ustrašil tabujev in se loteval ravno tistega, kar najbolj boli, in to na način, ki je najbolj bolel. Short People, Rednecks, A Few Words In Defense Of Our Country, God’s Song, Lonely At The Top, Yellow Man… Tu sta tudi prosluli uspešnici You Can Leave Your Hat On in Mama Told Me Not To Come.
Randy Newman je pel, da pritlikavci nimajo prav nobenega razloga za življenje. Pel je o južnjaških kmetavzih, ki še vedno ponosno zatirajo črnuhe in uporabil prav to besedo, ki je označevala rasizem par exellence, vendar jo je prav zato moral uporabiti. »To pesem dandanes bolj malo igram ravno zaradi te besede,« je pred kratkim priznal v intervjuju ob obelodanjenju nove pesmi o Putinu. »Nekako niso časi za to!« je dodal, spet s sarkazmom v glasu. Pesem o Putinu napoveduje tudi novo ploščo, z novim songwriterskim gradivom, prvim po Harps And Angels leta 2008. »Pomislil sem na tisto staro pesem Stalin Wasn’t Stallin’ when he told the beast of Berlin … iz časov druge svetovne vojne!« Putin je dandanes »vroče gradivo«, podobno kot je, prav zdaj, vroče gradivo (znova) vse tisto, kar je pel pred leti: rasizem, homofobija … predsedniška bitka v ZDA, ki ga prav tako navdihuje. Za njegovimi pesmimi se je dvigal prah: kako si upa tako govoriti o pritlikavcih! Že, uporabil je izraz »short people«, ne »midgets«, a vseeno. In ljudje, kako slepi ste, da še vedno verujete vame po vsem, kar sem vam hudega storil, govori bog v njegovi pesmi o tem, čemu bog ljubi človeštvo. Randy Newman je bržčas vodilni sodobni nosilec satire v songwriterskem svetu, če pomislimo, da je John Prine po prvi plošči skorajda nemudoma začel pisati precej bolj naravnost in da je Tom Waits satiro vedno dobro obvladal, vendar si nista nikoli upala tako zarezati, iti tako daleč. Upal si je Zappa, a žal je preminul. Patti Smith je na prvi plošči rohnela, da Jezus ni umrl za njene grehe. Seveda bi se v bujni zgodovini popularne glasbe našel še kdo, denimo Dylan v pesmi With God On Our Side, a konsistenca in ostrina Newmanovega noža sta visoko pri vrhu. In kot kaže se še ni ustavil. Osamljen zvok klavirja je rane samooklicane največje demokracije na svetu slekel do konca. Newmanov glas na srečo ni belcantovski. In ob inavguraciji Obame je po Irvingu Berlinu pel: »I’m dreaming of a white president…«, pa so se spet spraševali: a mu ni kaj prav?
Newman je ves iz Tin Pan Alleyja, Broadway je njegov drugi rojstni kraj, pa vendar ni Tormé, ni Sinatra, ni Judy, tudi bluesovski preacher iz močvirij ni, še manj ognjeni pridigar louisianski. Newman je preprosto razgaljevalec človeških zablod, kar bi naj bil vsak pošten »kantavtor«, a to počne s showtimeovsko štimungo in z večno zavezanostjo k napetemu loku. Pesmi, ki jih je razgalil v pričujoči zbirki, so učna ura satire, samoironije in nasploh inteligentnega minimalističnega pisanja besedil, ki za seboj ne puščajo prič. Hkrati pa zna biti tako čudovito liričen. In pripraviti tudi druge, da pojejo njegove pesmi in jih spravljajo na lestvice. Celo Barbri Streisand ni bilo prizanešeno z njimi. In na precej prstov lahko naštejemo izvajalce, ki so peli I Think It’s Going To Rain Today kot otožno, lirično pesmico. Na precej manj prstov lahko preštejemo tiste, ki so to pesem peli kot otožno, lirično pesmico, a z interpretacijo prikazali, kako je s tisto vrstico v pesmi, tisto, ki se pojavi že v prvi kitici. Človečnost nas res že preplavlja, zlasti dandanes, ko vsi želijo zgolj pomagati drugim in pri tem nikoli ne pomislijo nase, svetovni red pa je idealen. Paradiž, kajne?
