JAZZ IN SLOVENSKI MEDIJI

Ilj Pušnik

PRISOTNOST JAZZA V SLOVENSKEM MEDIJSKEM PROSTORU MED LETI 1991-1995*** IN 2013-2017

Članek je povzetek diplomske naloge z enakim naslovom, ki jo je opravil kandidat na Fakulteti za medije v Ljubljani jeseni 2018 (mentor doc. dr. Mitja Reichenberg)

Jazz je glasbena zvrst, ki ji kot glasbenik pripadam, mediji pa so področje, ki me zanima. Torej je bila odločitev za to raziskavo nekako samoumevna. V bistvu me je zanimalo, v kolikšni meri so nosilni slovenski mediji objavljali prispevke o jazzu v času od ustanovitve lastne države do danes. Zanimala me je povezava med mediji in jazzom, saj je prepoznavnost vsake glasbene zvrsti v javnosti precej odvisna od njene prisotnosti v medijskem prostoru. Ob tem sem, kot predstavnik internetne generacije, hotel ugotoviti, kako sta pojavitev novih spletnih medijev in prehod medijev na splet vplivala na objavljanje o tej glasbeni zvrsti.

Presodil sem, da bi lahko s pomočjo kvantitativne analize objav o jazzu v slovenskih medijih najbolj nazorno prikazal dejansko stanje. Kot mladega človeka me je zanimalo, kako in v kolikšni meri se je spremenil odnos do jazza v obdobju samostojne Slovenije, kako in koliko se je spremenila medijska krajina v tem času in kako je razvoj medijev v tehnološkem, socialnem, lastniškem in še kakem drugem smislu vplival na objavljanje o jazzu.

Razmišljati sem moral tudi o virih kvantitativne analize. V samem začetku načrtovanja raziskave sem seveda želel proučiti celotno obdobje od osamosvojitve Slovenije do danes, a sem se zaradi obsega gradiva, ki bi bil za analizo enostavno prevelik, bil primoran odločiti za dve primerjalni obdobji, torej prvih in zadnjih pet let obstoja naše države. Časovna razlika med obdobjema, torej sam razkorak, pa je tudi bolj vidno pokazal veliko razliko v številu objav o jazzu v slovenskih medijih.

Pred raziskavo sem oblikoval tri ključne hipoteze:

1. Prisotnost jazza v slovenskih medijih od ustanovitve lastne države do danes narašča.
2. V slovenskem medijskem prostoru ni medija, specializiranega za jazz.
3. Prisotnost jazza v slovenskem medijskem prostoru narašča bolj v novejših (elektronskih in spletnih) kot v klasičnih (tiskanih) medijih.

Potek raziskave

Konec leta 2017 in v začetku leta 2018 sem raziskoval arhive slovenskih medijev, za katere je splošno znano, da »pokrivajo« področje kulture, s tem glasbo in znotraj nje tudi jazz. Razdelil sem jih na tiskane, elektronske in spletne. Tiskani mediji so časniki Večer, Delo in Dnevnik ter revija Glasbena mladina, ki se je v letu 2010 preimenovala v revijo Glasna. Elektronski mediji moje raziskave so bili Radio Slovenija, Radio Študent, Radio Marš ter Televizija Slovenija. Spletni mediji sta spletni reviji Odzven in Nova muska ter spletni portal Jazzetna.

Seveda je bila urejenost medijskih arhivov ključnega pomena za analizo in tu me je odnos nekaterih medijev do njihove lastne preteklosti negativno presenetil. Arhivi mnogih medijskih hiš so slabo urejeni, neurejeni, nepopolni, ali pa jih sploh ni. To velja zagotovo za prvo proučevano obdobje (1991-1995). Spoznal sem tudi, da ima vsaka medijska hiša, ki ima arhiv, le-tega urejenega (ali neurejenega) po lastnem principu in da arhivarske stroke ter njenih principov naši mediji praktično ne poznajo. Drugo proučevano obdobje je bolje »pokrito«, gotovo tudi zato, ker je spletu arhiviranje že nekako imanentno, tehnologija pa omogoča stvari, ki si jih v začetku tega tisočletja ni bilo moč zamisliti.

Pri raziskavi je šlo za kvantitativno analizo, torej preštevanje objav o jazzu v posameznem mediju. Potrebno pa je poudariti, da sem moral pregledati, prebrati in poslušati praktično skoraj ali vsako objavo v vsakem omenjenem mediju, da sem se prepričal, ali gre resnično vsaj pretežno za jazz in ali objava vsebuje poglobljeno vsebino o tej glasbeni zvrst. Na ta način sem spoznal bogastvo avtorjev prispevkov, glasbenikov, svobode jazzovskega ustvarjanja in poustvarjanja v Sloveniji, a tudi bogastvo jazza v Evropi in v svetu.

Rezultati kvantitativne analize prisotnosti objav o jazzu v slovenskih medijih

V tabeli so prikazane količine objav o jazzu po posameznem mediju, vsota objav za posamezen tip medija ter vsota vseh objav o jazzu v vseh proučevanih medijih za posamezno primerjalno obdobje. Primerjava objav v vseh proučevanih medijih v obeh proučevanih obdobjih je povsem potrdila hipotezo, da je bilo objav v drugem primerjalnem obdobju, v primerjavi s prvim, bistveno več, skoraj devet krat več. Del te količine objav gre na račun spletnih objav, ki jih v prvem primerjalnem obdobju seveda ni bilo. Objave v tiskanih medijih so se v obdobju 2013-2017 v primerjavi z obdobjem 1991-1995 potrojile.

Ta podatek je dokaj zanesljiv, saj imajo tiskani mediji urejene arhive, če ne drugega, imajo arhivirane vse izdane številke posameznih letnikov. Objave oddaj na nacionalni televiziji kažejo na zanimivo dejstvo, da se število oddaj o jazzu v vseh letih ni bistveno povečalo. To kaže na karakter televizije, ki je kot nov medij veliko bolj naklonjena sodobnim glasbenim trendom, še posebej, če gre ob glasbi tudi za šov, kot tiskani mediji.

Najbolj izrazita razlika v objavah prispevkov o jazzu, ki jo kaže primerjava obeh obdobij, je na radiu. V drugem obdobju je bilo spuščenih v eter kar osemdeset krat več oddaj o jazzu, kot v prvem. Ob tem podatku je potrebno biti kritičen in podvomiti v ustreznost arhiviranja, posebej na nacionalnem radiu, saj je razlika med številom objavljenih oddaj med obema primerjalnima obdobjema izjemno velika. Je že res, da je nacionalni radio od vsega začetka najbolj zvest medijski spremljevalec jazza, a verjeti, da med letoma 1991 in 1995 ni bilo več kot trideset oddaj o jazzu, bi bilo naivno. Število oddaj o jazzu v drugem primerjalnem obdobju pa je razumljivo tako visoko, saj je Radio Slovenija edini medij, ki premore urednika za jazz, pa tudi način arhiviranja je bolj zanesljiv. Radio Študent za prvo primerjalno obdobje arhiva nima urejenega, Radio Marš pa arhiva za obe obdobji sploh nima. Primerjava med mediji v prvem primerjalnem obdobju pokaže, da je bilo publiciranih največ objav o jazzu v tiskanih medijih, čemur sledi televizija, njej pa radio.

Drugo primerjalno obdobje med mediji da drugačno sliko, saj izrazito prevladuje radio, medijem se je pridružil splet, drugo mesto med mediji po število arhiviranih objav o jazzu pa trdno držijo tiskani mediji.

Z raziskavo sem uspel dokazati, potrditi hipoteze. Objav o jazzu je bilo v drugem primerjalnem obdobju bistveno več kot v prvem. Splet je močno vplival na količino medijskih objav o jazzu predvsem zaradi izboljšanja kvalitete arhiviranja in seveda zaradi pojavitve novih spletnih medijev. V poteku raziskave slovenskega medijskega prostora nisem zasledil medija, ki bi bil specializiran za jazz (dobil ga je ob koncu drugega proučevanega obdobja in to je občasnik Jazzopis). V elektronskih medijih pa se je, predvsem zaradi rezultatov raziskave nacionalnega radia, močno povečala količina objav o jazzu.

Kar sem dobil »za povrh« pa je gotovo uvid v jazzovsko sceno in medijsko poročanje o tej sceni od osamosvojitve Slovenije do danes, seznanil sem se s številnimi publicisti, ki so objavljali svoje prispevke na temo jazza, na primerih sem opazil spremembe v načinu pisanja, poročanja, snemanja, ki so se zgodile med obema proučevanima obdobjema, kako se je spreminjala grafika, stil, kakovost in vse to me je napeljalo na razmišljanje, v kolikšni meri sta jazz in medij v medsebojni soodvisnosti, v kolikšni meri se pogojujeta, celo kakšna in kolikšna je njuna ekonomska soodvisnost. Vse to je tema prihodnjih raziskav, obdelav in primerjav.

Dejstvo pa je, da je jazza in poročanja o jazzu v slovenskih medijih od osamosvojitve do danes več, bistveno več ter da novi mediji s svojo večpredstavnostno genezo bistveno vplivajo na prisotnost te glasbene zvrsti v slovenski medijski krajini.

*** opomba uredništva Nove Muske: avtor se je zanašal na urejene arhive(!) posameznega medija, ker pa naše uredništvo tvorijo dolgoletni sodelavci in glasbeni uredniki Radia Študent, ne moremo mimo opozorila-pripombe, da so v obdelanem obdobju 1991 – 1995 bili na sporedu Radia Študent (vsaj) redna tedenska oddaja Idealna godba ob petkih zvečer (danes ob nedeljah), redno tedensko ocenjevanje jazzovskih plošč v oddaji Tolpa bumov (ena do dve na teden), vsaj ena oddaja Razširjamo obzorja na mesec je bila v povezavi z jazzom in improvizirano godbo, vsaj en Koncert Radia Študent na mesec je bil jazzovski plus redno pokrivanje in ocenjevanje jazz koncertov in festivalov doma in v tujini (vsaj 5-6 festivalov v tujini na leto je bilo v programu pokritih z oceno in s koncertnimi posnetki), sprotni intervjuji z gostujočimi jazz glasbeniki pri nas in posneti intervjuji na terenu….