Crystal Castles – Crystal Castles

Crystal Castles

Crystal Castles

Last Gang Records, 2008

Morda je eden od razlogov, da se poslušanje prvega albuma elektronskega dvojca pevke Alice Glass in producenta Ethana Katha spet zdi primerno dnevom, prav ta, da Ljubljano ob jutrih zopet obtežuje megla in so dnevi postali temnejši – nekako v takšnem vzdušju se namreč spominjam obdobja tam med leti 2008 in 2011, ko mi je mešanica industrijske surovosti, vesoljskih škripanj in melanholičnih ritmov najpogosteje dajala občutek potrebnega odmika in lastnega jebite se ritma.

Vedno v ušesih ob premikanju za premagovanje tesnobnosti pretiranih dražljajev nagnetenih prostorov, največkrat ob hoji po Ljubljani iz enega predavanja na drugega, ob odmorih na Filofaksu v obdobju, ko se mi ni še kaj dosti sanjalo, kaj bi s sabo, razen tega, da so me pritegovale knjige in dosti tistega, kar je prihajalo iz frekvence 89,3. Na za tiste čase napredni Nokii, iz katere so vedno visele slušalke, sem imela za zvonjenje nastavljen komad Alice Practice in čeprav bi me danes slej ko prej zagrabila božjast, če bi me ob vsakem klicu zdrznila tovrstna rezkost, se dobro spominjam trenutka, ko je kolega tehnik iz RŠ-a, komad prepoznal in odobravajoče prikimal. Nazadnje in nemara ravno zaradi tovrstnih presečnih točk zanimanj tako na področju glasbe pa knjig in filmov sem tudi sama pristala v Rožni in tam za dobršen del svojih dvajsetih našla zavetje. Taisti Alice Practice me je še bolj potegnil tudi v takratno zeitgestovsko serijo Skins, saj se v enem od najbolj srceparajočih delov Sid znajde na koncertu Crystal Castles, že omenjen komad pa ga dokončno sune v trebuh, da si ozavesti smrt očeta.

Elektronika v različnih pojavnostih me je v tistih letih pritegovala bolj kot punk in stari rock v mlajših letih, a sem hkrati v njej iskala podobne odklonske, predirljive zvoke. Crystal Castles se je resda vedno gibal na meji plesnega, če prižgem komad Air War ali Courtship Dating se mi še danes zdi, da sem v gozdu polnim očesu komaj vidnih škratov, ki cele dneve ob spremljavi sintov jedo čudežne gobice in poplesujejo po mehkem mahu. Čeprav so bili naslednji albumi še za odtenek bolj plesni, so mi menda prav tisti bolj ječeči, začetni komadi – Alicine napeve se pač redkokdaj zares razume – služili za ventilacije tesnobnih in depresivnih počutij, še najbolj v obdobju študija v Krakovu, ko sem nekaj mesecev po naključju bivala v sobici v praznem starem hotelu na obrobju mestnega jedra, nad drdrajočo tramvajsko linijo, in sem se iz nje vsakodnevno namenjala v bližnji park, edin zares prostran in odprt prostor, kjer sem marširala in dihala in škripala po pomrznjeni travi in si nabijala Love and Caring.

Danes mi na playlisto največkrat prileti Crimewave, ki je, če takole pomislim, še najbolj naklonjen poplesavanju, a ga verjetno ravno zato dojemam kot enega tistih hitičev, ki so sicer konkretno prežvečeni, a naj mu bo. Redkokdaj naletim na koga, ki bi do albuma gojil podobno navezanost kot sama. Gre za precej osebno reč, pa vendar sumim, da sem v preteklosti kdaj kakšnega od komadov zaznala v opremi kolegice Šabjan na Radiu Študent.

Crystal Castles v izvirni postavi že od 2014 ne obstaja več, Alice Glass pa je kasneje v javnosti spregovorila o psihičnih in fizičnih zlorabah, ki so se ji dogajale s strani Ethana Katha, ki so se ji dogajale vse odkar ga je spoznala kot najstnica, pa do konca njunega glasbenega sodelovanja. Kljub trpkemu priokusu, ki ga priznanje meče na njuno skupno ustvarjanje, je kasneje v eni od izjav za javnost zapisala, da je odhod iz Crystal Castles ena od najboljših odločitev, ki jih je v življenju sprejela, njuno sodelovanje pa tako priča še o eni zlorabi s strani bližnjega in spodbuja sestrsko solidarnost z Glass, ki je imela moč, da je iz odnosa izšla.

Scars will heal soon!

Petra Meterc je filmska in literarna kritičarka ter prevajalka, ki delo od doma ceni (morda le še) zaradi možnosti vmesnih, od pogledov odmaknjenih, poplesavanj po “pisarni”. Davno tega, pred vsem tem kar počne danes, v obdobju, ko je poslušala tudi zgornji album, pa je, kar ve malokdo, svoje misli na papir najprej stekala ravno o glasbi.

Share