Lepo je…

Različni izvajalci

Lepo je…v naši domovini biti mlad

ZKP RTV/ŠKUC, 1982

Zapojmo pesem si veselo,

naj se razlega prek sveta:

lepo je v naši domovini biti mlad.

»Moj album«…po katerem vatlu po več kot pol stoletja? Prvi, ki sem ga kupil? Blood Sweat & Tears v italijanski Gorici.  Prvi, ki sem ga poslušal skupaj s prijatelji – Umma Gumma Pink Floydov. Lahko tudi Chicago Transit Authority, pa angleški Collosseum, oboji z rock pihali, tako da me X-Ray Specs niso šokirali. Ali pa Cream – Heavy Blues kot »uvod« v Johna Mayalla.

Potem je bilo s poslušanjem albumov qua albumov konec. Ni bilo časa, sploh ne za simfo-rock, le singli glam-rocka, T-Rex, Sweet, Slade, Suzie Quatro, in lestvica Billboard Top 100 na RŠ s trakov radia Voice of America, »courtesy of« Ameriški kulturni center. Pank je nato utrdil vrnitev malih vinilov.

Ponesi pesem še v daljavo,

vsem dragim našim lep pozdrav.

Lepo je…

Zato bo merilo za »moj« – moj delež v nastajanju albuma, poročilo o tem pa karseda stvarno, nesubjektivno. O nostalgiji je vse povedal Damir Avdić v pesmi Bratstvo i jedinstvo, Rachel Weisz pa je v vlogi literarne urednice v prvem delu britanske politično-kriminalne TV serije Worricker Trilogy rekla: »Zdi se, da pisci ne razumejo, da so čustva zanimiva, a je zanimiv tudi svet.« Svet, ki izginja v megli virtualnega narcizma. Nastajanje druge pank kompilacije Lepo je…(v naši domovini biti mlad) je bilo leta 1981 velik del mojega sveta.

V deželi, kjer so vsi ljudje kot brat in brat,

in toplo sonce, ki nas greje,

in morje, ki poživlja kri –

lepo je v naši domovini biti mlad.

Bilo je leto prvega Novega rocka, drugega albuma Pankrtov Državni ljubimci in njihovega prvega koncerta v dvorani Tivoli. In kmalu po NR in pred izidom Lepo je… –  prva naci-pank afera in posledice.

Na ovitku piše: »Čas snemanja: od 17.julija do 22. septembra 1981. Za založbo: Dušan Velkavrh, glavni urednik: Jure Robežnik (op.: pogumno?). Fotografija smeti: Zvone Druškovič; bendi: Janez Bogataj. Ilustracija: Kostja Gatnik iz knjige »Magna Purga«… ŠKUC 1977 Ideja oVItka…oblikovanje: Ediscroato – Edi Štefančič, oblikovalec ovitka prvega albuma Pankrtov.«

Prva stran ovitka priložena; spodaj levo je »avstro-ogrska« štampiljka komisije za šund (5% davek). Druga stran: imena in članstva bendov, kontaktni naslovi in nekaj besedil na pink podlagi, s končnim soc-malomeščanskim prizorom stripa Srce, ki ljubi iz Magne Purge, vmes pa še besedilo pesmi Lepo je v naši domovini biti mlad. Album se začne in konča z njenim refrenom, odigral ga je kitarist Kuzel – kot Hendrix ameriško himno…

Boj za navade,

Za podkupljene čelade,

Sladko slavo pod zastavo,

Za navado, prazno glavo,

Za misli v vrsti mirno,

Za rešetke na peresu,

Za svobodo v Jassa dresu,

Za navado, prazno glavo.

(Lublanski psi: Kaste za navade)

Vsi bendi na kompilaciji so nastopili na prvem Novem rocku (NR), za razliko od kasnejših NR niso dobili snemanja v pravih studiih – studiu Bevc ali Metroju. Zato so posnetki nastali v studiu Radia Študent, na 8-kanalnem magnetofonu Teac TASCAM, snemalec Jurij Toni, »organizacija, produkcija etc.: I.V.« ; tonski mojster (RŠ) Jurij Toni in koproducent »Aktidioto (?!?)«.

Energija na snemanju je bila dobra, kljub skromnim tehničnim pogojem in omejeni količini pijače. Najbolj uigrani so bili ne-ljubljanski bendi – posebej Indust-Bag in Kuzle.

Sto decibelov me zadavi,

In postavi spet na noge.

Postavi me na rob življenja,

Noč je moja, ni svetlobe.  

(Indust-bag: 100 dB)

Nekatera besedila kot da so napovedovala depresijo na pankovski sceni, ki je nastopila z naci-pank afero.

Nimam moči, da imel bi svoj jaz,

Možgane imam v uniformi,

Nimam moči, da vam pljunem v obraz,

A nikdar ne bom klečal pred vami.

(Buldogi: V kotu sveta)

Lepo je… je izšel spomladi 1982, ob mlačnih odzivih medijev. Temeljita recenzija je izšla v zagrebškem tedniku Danas: »Ploča pruža mnogo parolašenja i mnogo staromodne muzike, ali zato i zavidnu iskrenost i strast.«. In bodica pank ideologom: »Koliko je muzika…daleko od dogmatskog haračenja njihovih lokalnih zagovornika, svjedoče tekstovi poput skladbe Vahid grupe Kuzle koji jasno i nedvosmisleno otkriva i osudjuje šovinizam…Nevjerojatno, ali je to zaista prva pjesma o nacionalizmu i šovinizmu u jugoslavenskom rocku!« Podpis: »V.F.«, nekdanji Poletovec Vlatko Fras.

Dajte mi že mir s temi vašimi lažmi,

do grla sem jih sit, teh vaših laži,

In ne mi pravit, da je vse v redu,

dokler me njen stari podi od doma

samo zato, ker nisem tak, kot je on.

(Kuzle: Vahid)

Lepo je… je bil dolgo časa edini diskografski dokument teh bendov, kajti po izbruhu naci-pank afere je npr. pevec Lublanskih psov pristal v preiskovalnem zaporu in nato v JLA, kamor so morali še nekateri z albuma, tako da s samostojnimi albumi še dolgo ni bilo nič. Kuzle so ga dobile šele nedavno, v retro izdaji švedske založbe NE. Bil je prodajna uspešnica, relativna, a dovolj, da je nastala še tretja, »post-pankovska« kompilacija 84/48 z Borghesio, O! kult, Otroci socializma, Vio Ofenzivo…

Kjer hrabri so ljudje in rod je zdrav, krepak.

Ves svet pozna nas po junaštvu,

mladini cvete zdaj pomlad,

lepo je v naši domovini biti mlad.

P.s. Na monitorju vidim – kmalu bo ura sedem. Petek je, čas za »moj protest«. Na Prešernovem trgu neznana gospa pod masko zaskrbljeno vpraša: »Kam gremo? Vedno manj nas je«. Drži. Z Draganom Ž. – ne še pod masko – vidiva: covid deluje, strah je dejavnik. Kasneje mojster Stevo s Trubarjeve meni, da gre morda tudi za preveliko število protestov, za protestno utrujenost. V glavi zazveni No Escape,  Cabaret Voltaire (Mix-Up, 1979); tudi besede Rosamund Pike v filmu Entebbe. Koncertov po starem ne bo še najmanj leto…

CEL ALBUM NA HIK ONLINE

Igor Vidmar, ex-pank ideolog, ex-»punk’n’roll aparatčik«( založba, koncerti, RŠ…), kolumnist Studia City.

Share