No, pa se je vrnila. Skye Edwards. Z Morcheebo je posnela štiri ljubiteljem tovrstne glasbe precej všečne albume, nato pa odšla solo-slavi naproti. V času, ko je bila stran od matične zasedbe je ustvarila dve dokaj uspešni plati (Mind How You Go, Atlantic 2006 in Keeping Secrets, neodvisna založba 2009), februarja 2010 pa se odločila za vrnitev k bratoma Godfrey, ki sta njen hipnotični glas prva ponesla širši javnosti. Odločitev se je izkazala za pravilno.
Junija 2010 so, ponovno združeni, izdali album Blood Like Lemonade, Paul Godfrey pa je izjavil: »To je album, ki bi ga morali posneti po Big Calm, a smo morali prehoditi varljive terene, da smo se lahko vrnili v svoj naravni habitat.« Rezultat te vrnitve je album, ki te nevsiljivo prime pod roko ter popelje v svet sladke otožnosti, mrakobe in chill-out ritmov. Redki so glasbeniki, ki nam že ob prvem poslušanju pustijo vtis, da imajo skupno idejo zvočne arhitekture. Producenti Morcheebinih albumov so namreč že od samega začetka člani sami, pri tem je levji delež dela opravil Paul Godfrey, medtem ko je njegov brat Ross na njihovi uradni spletni strani opisan kot kitarist in vsestranski multi-instrumentalist, katerega odgovornosti se od skladanja nadaljujejo na oder.
Uvodna Crimson napove tipično individualni laid-back stil obarvan z nadrealističnimi osebno-izpovednimi besedili. Prvi single z albuma, Even Though, izdaja triphop korenine, hkrati pa se po poslušljivosti sklada z današnjo, bolj pop orientirano zvočno podobo benda. Naslovna Blood Like Lemonade v začetnih sekvencah spomni na single Enjoy the Ride z albuma Dive Deep (2008), za ključno razliko poskrbi takojšnje prepoznaven vokal Edwardsove. Instrumentalna Mandala je ambientalni koktejl počasnega tempa, bluesovske pedal-steel kitare, orglic, semplanega vokala in studijskih čarovnij Paula Godfreya. Cut to the Chase nas nagovarja, da moramo droge, ko jih odkrijemo, nedvoumno in jasno analizirati ter priti do sklepa. Mračna Recipe for Disaster se začne z vprašanjem wanna know why, there’s a dead guy in my living room. Če te zanima odgovor, prisluhni skladbi. Zadnji komad z albuma, Beat of the drum, zgodbo zaključi in hkrati nadaljuje v tipično morcheebovskem stilu. Edwardsova te popelje skozi vikinško pripoved, ki na krilih refrena namiguje, da »pot marihuane«, kar je prost prevod imena Morcheeba, še zdaleč ni končana.
V Evropo se turneja seli 02. 04. 2011. Morda nam bo, kot poleti 2009, skupino ponovno uspelo zvabiti na slovenska koncertna prizorišča.
