Kdo pa so tile pobezljani fantje, sem se vprašal ob prvem stiku z Round Eye in med poslušanjem plošče Culture Shock Treatment. Uvodna naslovna skladba na polno zareže v uho. Še preden ujamemo šus bata se stampedo za hip sprevrže v humoristični utrinek Toy Dolls, v naslednjem pa že na vso moč zavrti in rokenrolovska gibčnost, podmazana s pihali, prikliče iz garaže The Raunch Hands. Divji ples se nadaljuje s Smokestack, Magaman in 5000 Years. Prerešetajo nas kot da so NoMeansNo in D.O.A. stopili skupaj, da se vse sprevrže v spontani mosh pit. Nakar Foreigner ubere nekoliko počasnejši tempo, zagrabi s killingjokeovskim nabojem in nas spusti v bolj darkerski ambient. Armadillo Man spet udari z lestvico NoMeansNo v izvedbi Circle Jerks, ki se rokujejo s spevnimi Descendents. Naslednja brca Circumstances nogira naravnost v divji rokenrol in nemirne orglice podpihnejo cowpunkovski rodeo Nine Pound Hammer, Cocknoose, Tenderloin, The Lazy Cowgirls. Za pomiritev pade jazzy country soul šlager Red Crimes. Ob brezhibnem rokovanju z instrumenti in gangovski napadalnosti s frontmanom na čelu izstopi kolektivna čvrstost rockovskega kvinteta, ki se najbolj markanten izkaže med večglasnim ali spremljevalnim petjem. To se še bolj razplamti v naslednjih divjih komadih. V Catatonic (I’m Not a Communist) se združijo Zero Boys, Ramones in Dickies, medtem ko se An Opportunity of a Lifetime iz free jazz hard corea sprevrže v mučilno napravo. Tortura se vali tudi v Pieces, katerega uvod bi lahko pripisali tudi Demolition Group. Saksofon napihuje balon in se še enkrat izkaže za močan kontrapunkt rezkim kitaram. V žaganju Round Eye ima zven in zavijanje saksofona očiščujočo vlogo, podpihuje in razgiba večplastnost šusa Round Eye, ki v zadnji polovici plošča zabrede v bolj mračne tone. Bend udari v smeri kovinske vibre valežanskih Future Of The Left, londonskih Part Chimp in nenazadnje IDLES. Po ježi z Uomo Moderno sledi še zadnji punkovski blitzkrieg Guess Who’s Coming To Dinner, da bi You’re So Fucking Cool še enkrat segel po stopnjevanju NoMeansNo v kombinaciji z Lucom Maijem, saksofonistom italijanskih ZU. »Zdravljenje s kulturnim šokom« zaključi Endless Sleep, ki s seksapilom The Cramps zaključi to presentljivo srečanje.
Ampak res, kdo so tile pobezljani fantje? To je šele šok, ko odkrijemo, da gre za pet zahodnjakov, ki dela in živi v daljnem Šanghaju (če vas matra, kako in kaj, iščite in raziskujte sami po spletu). In Culture Shock Treatment ni prva plošča, ampak že tretja plošča tega kolektiva. Opravka imamo z nevarnim bendom. Če bo kdo segel po prvencu (2014), pošteno zabeljenem s free jazzom, nekorektnostjo Captaina Beefhearta, frikovskimi The Mother of Invention in drugimi subverzivnimi elementi, se mu bo mogoče prikazala Marija v družbi peklenščkov, z drugim Monster Vision (2017), izdanim za založbo Sudden Death kitarista in frontmana D.O.A. Joea »Shitheada« Keithleya, so se že bolj nagnili k punk rockovskemu naboju. Sicer so ohranili zajebantski ekshibicionizem, za zraven pa presenetili (in mene dobesedeno kupili) s predelavo žlahtne Cura Mi italijanskih CCCP iz 1980 let. Predhodnja albuma sta bila nepredvidljiva, medtem ko zadnji nastopa kot čvrst in kompakten punk rock projektil. Zagotovo sta k temu veliko prispevala tudi brezhibni basist Mike Watt iz Minutemen, fIREHOSE… in zadnje postave The Stooges ter bobnar Bill Stevenson iz Black Flag, Descendents in ALL, ki sta poskrbela za produkcijo in miks. Ujela sta silovito, mastno in pristno neposrednost Round Eye. Zagotovo pa je treba vzeti v obzir tudi sporočilno plat plošče. Kot prišleki na Kitajsko, kjer so našli svoj novi dom, so se lotili kitajskega neoliberal-komunističnega imperija in ostro obdelujejo represijo v Hong Kongu in proti Ujgurom, rast moči Xi Jin Pinga, propagandne in nadzorne metode kitajskega ministrstva za kulturo. Seveda poučno tudi za našo stvarnost, vendar je v drugem planu. Tisto, kar res udari, je prodornost in rušilnost premetanke srboritega punka in hard corea s poskočnostjo in surovostjo garažnega rokenrola.
Mimogrede, naše dobre prijatelje NoMeansNo lahko podprete in glasujete za njihov album Wrong v nominaciji za kanadsko nagrado Polaris Heritage.
