Surov, nonšalanten, truščarski, neprilagojen, glasen, razbijaški, umazan in na prvem mestu primitiven garažni rokenrol so odlike bogatega kataloga založbe Voodoo Rhythm iz Berna v Švici, ki je na predvečer tridesete obletnice neprekinjenega delovanja objavila novo kompilacijo s svojimi varovanci. Na čelu z odštekancem Beatom Zellerjem aka Reverendom Beat-Manom, znanem po one-man bandu, po skupini the Monsters, ki je aktivna vse od leta 1986, in drugimi odbitimi projekti, že dolgo streže z obskurnimi imeni še bolj obskurnega slovesa. Ali kot pravi podnaslov serije dotičnih kompilacij, plošča za uničenje vsake zabave.
So založbe in so Založbe, ja, tiste z velikim Z, in Voodoo Rhythm zagotovo sodi med nje. Že dolgo ni več neznanka v rokenrol internacionali. Je eden glavnih motorjev podtalne rokenrol mreže, ki bi/bo preživela tudi brez novih tehnologij, ker fanatično goji bogato tradicijo, vse od Roberta Johnsona naprej. Gospel, blues, country, rock and roll, rockabilly, punk, psychobilly in še kaj so njeni osnovni postulati, po katerih se ravna in odziva na brbotanje v svetovnem rokenrol podzemlju. Podobno misleče in delujoče osebke po svetu povezuje in vključuje v razpredene kanale in zveze. Ima svojo ikonografijo in ohranja svoj prepoznaven slog, ne pade na kolena pred novimi tržnimi izzivi in trendovskimi muhami (enodnevnicami), ampak se jim posmehuje, pravzaprav se krohota v brk sofisticiranim in umetelnim novodobnim ponaredkom.
Plošče z etiketo Voodoo Rhythm se posluša naglas. Eden od nosilnih sloganov založbe je: »If it’s too loud you’re too old«, z novim, petim volumom kompilacije je dobil nadgradnjo: »Če vam je preglasna, pejte domov!« Ampak žal vam bo, sploh tistim, ki se imate za ljubitelje prvinskega rokenrola pa še ne poznate zakladnice Voodoo Rhythm. S pomočjo Voodoo Rhythm Label Compilation Vol. 5 se seznanite z zadnjimi aktualnimi izdajami in prihajajočimi ploščami iz umazane in zasmrajene garaže rokenrola.
Že z otvoritvenim komadom nas the Monsters priklopijo na visoko napetost in s skladbo Smell My Tongue napovejo izid novega albuma you’re class i’m trash, ki je tik pred izidom. Po podivjanih garažnih pankerjih iz Berna Bad Mojos se vzdušje nekoliko umiri, vendar se ne razelektri s francoskmi garažarji Destination Lonely, ki nam z lanskega albuma Nervous Breakdown strežejo predelavo I Want You The Troggs. S torinskim triom Sloks, ki so lani septembra objavili ploščo A Knife In Your Hand, za hip preskočimo v nabriti in škripajoči kas, ki mu sledi groteskna koračnica bluesa trash folka in cumbie Black Metal s predlanske plošče baile bruje muerto tandema Reverenda Beat-Mana in mehiške dive iz Los Angelesa Izobel Garcia. Ta se nam v nadaljevanju predstavi s trash-pop zaciklano predelavo the monsters, za prehod k odkritjema kompilacije pa poskrbijo Trixie and the Trainwrecks, ki v komadu Too Good to be Blue zvenijo kot bi se zlili Thee Headcoats in Detroit Cobras. No, in tu je prvo omenjeno odkritje: one-man band Degurutieni iz Osake, ki na prvo povleče k Tomu Waitsu, nedvomno pa prepriča, da se splača klikniti na konec lanskega leta objavljeno ploščo Dark Mondo, ustvarjeno z razglašeno kitaro, razsutimi trakovi in škripajočimi ploščami. Presenečenje se nadaljuje tudi s španskim one-man bandom Nestter Donuts, ki streže z nabritim flamenco punkom in se nam predstavlja kot nova, sveža pridobitev Voodoo Rhythm. Preostalo zadnjo polovico umazane, frenetične, strupene in nalezljive plošče zaokrožijo dobri znanci iz Voodoo Rhythm garaže Sex Organs, Roy & The Devils Motorcycle, The Devils, E.T. Explore me, Honshu Wolves in The Dead Brothers.
Hvala, Beat Zeller, za tole darilo s petnajstimi svečkami in seveda, vse najboljše, Voodoo Rhythm. Na še mnoge razsute zabave!
