“Če bil bi gora / iz najbolj hladnega ledu, / kakor mora zjutraj / bi izginil brez sledu …” je pel Adi Smolar leta 1994 v pesmi Vroče-hladno na albumu Neprilagojen. Album je bil njegova prva izdaja na zgoščenki – leto poprej je pri Helidonu izdal kaseto v živo No ja, pa kaj, dve leti pred tem pa pri založbi Panika ponatis kasete Naš svet se pa vrti I, ki jo je leta 1989 izdal v samozaložbi. Uvodna pesem na njej je bila Pasji dnevi, Smolarjeva prva manjša uspešnica, ki pa je skozi leta pridobivala na žmohtu in postala ena njegovih najbolj priljubljenih (in tudi ponarodelih) pesmi. Leta 1998 jo je znova posnel za album Od A do S, s katerim je začasno zaključil uspešno sodelovanje z založbo Helidon. Res samo začasno. V zadnjem desetletju se namreč to sodelovanje nadaljuje.
Pravkar je pri Helidonu izšla jubilejna vinilna izdaja – Smolarjeva prva vinilka ob štiridesetletnici nastopanja. Tudi naslov je za dandanašnje čase kar pravšen, izvira pa iz nekdanjega naslova za znamenite Pasje dneve, ki z različico iz leta 1998 ploščo tudi uvajajo. Na prvi strani se znajde še nekaj drugih uspešnic, denimo Bognedaj, da bi crknu televizor, Zlo počas in Jaz sem nor, na drugi pa izbor pesmi, ki jim na tujem rečejo “deep cuts”; poleg že omenjene Vroče-hladno še Ona, ona iz leta 1997, pa Kdo ima prav iz leta 1996. Ne manjka niti antološka Daleč je za naju pomlad; ta je med baladami najbrž njegova ključna in visoko cenjena tudi v krogih, ki govorijo o razmerjih med glasbo in poezijo. A Adi Smolar je itak vedno bil najprej pesnik, ki je svojim sporočilom znal najti tudi ustrezne, poslušljive melodije, in ki se je vedno dobro zavedal dejstva, da je dobro satiro, ki naleti na odprta ušesa ljudi, težje napisati kot klasično ljubezensko balado. V tem duhu pričujoča vinilna izdaja ni še ena zbirka uspešnic, pač pa premišljen izbor iz Helidonove skrinje.
