Ena od preštevilnih kompilacij, boste pomislili. Tole niso Williejevi prvi največji uspehi. Najbrž najbolj znana taka zbirka je izšla sredi osemdesetih let, na njej pa dokazi, da je bil Willie tudi zelo pisan pop artist, če je hotel; nekateri mu še zdaj ne morejo odpustiti tistega dueta s Juliom Iglesiasom. A pričujoča zbirka največjih uspehov prinaša Willieja iz vseh desetletij kariere, tudi z albumov zadnje pet in še nekajletke. Frekvenca njegovih izdaj je visoka, taka je bila že od nekdaj, ko pravzaprav nisi vedno vedel, kaj bo, a zadnja leta izideta vsako leto po dve kakovostni plošči. Tudi pri standardih Willie Nelson ni popustil, zelo rad in uspešno prebira The Great American Songbook, pa tudi v svoje korenine poseže; letos denimo z albumom Bluegrass. Pričujoča zbirka uspešnic ni zadnja letošnja uradna izdaja – izide še posnetek koncerta ob njegovi devetdesetletnici, ravnokar pa je izdal novo knjigo o ozadjih svojih pesmi Energy Follows Thought. Za 90+ letnika je to več kot en šiht, kar je prav presenetljivo.
Najbolj vesel sem, da je na pričujoči kompilaciji (dobite jo na eni zgoščenki ali dveh vinilkah) pesem Shotgun Willie, ki stoji na začetku njegove »izobčenske« poti leta 1973, ko se je s podpisom pogodbe z založbo Atlantic odmaknil od nashvillskih produkcij zadnjih desetih let. Shotgun Willie je čudovit samoironičen blues in čeravno so na plošči še drugi biserčki, denimo On The Road Again, Whiskey River in seveda Crazy – vse te pesmi so še vedno stalnice v njegovem repertoarju – je prav zanimivo, kako Williejev smisel za humor in samoironijo iz na videz vaje v slogu naredi eno njegovih najbolj referenčnih pesmi. Tu je Just Breathe, ena njegovih najpretresljivejših interpretacij iz »poznih let« (Eddie Wedder je bil podobno presunjen kot svojčas pri Cashu Trent Reznor), tu sta Merle Haggard in Waylon in tu je tudi Julio. Tudi najnovejša zbirka uspešnic dokazuje, da je Willie lahko zelo pisan pop artist. A zapreti ga v kakršenkoli predal je nemogoče. Tu so City Of New Orleans, Georgia, Blue Eyes Crying In The Rain in Always On My Mind, pa še ena dobra šala: Roll Me Up And Smoke Me When I Die. Precej pove tudi fotka na naslovnici. In kje je Trigger? Vsepovsod. Ko njega ne bo več, tudi Willieja ne bo. A zdi se, da ga še dolgo ne bomo zvili in pokadili.
(Always On My Mind)
(Just Breathe)
