V tujini je kar običajna praksa, da bodisi komercialna bodisi kultna ali kako drugače prominentna glasbena imena slej ko prej dobijo svoj »tribute«, ploščo, na kateri drugi izvajalci izvajajo njihove pesmi na svoj način. Nekateri imajo že celo več takih poklonov, denimo Cohen ali Springsteen. Nedolgo tega je svojega dobil John Prine, ima ga Ray Charles in tako naprej, spisek je predolg, da bi se razpisovali. Pri nas tovrstna praksa ni ravno pogosta, ravno nasprotno – čim manj spoštovanja do drugih, tem bolje. V »podtalju« je tega nekoliko več, saj glasba, ki ni odvisna od predvajanj, množične potrošnje in instantnih medijskih potez, tudi favšije ne pozna. V zadnjih letih je bil med odmevnejšimi »pokloni« projekt obdelav pesmi Centra za dehumanizacijo, tokrat pa imamo pred seboj 25 pesmi Pridigarjev, ki letos praznujejo 25 let dela.
Prvi nastop so imeli maja 1988 v Ormožu. Po 25-letni kilometrini na domačih in tujih odrih so se vrnili »na kraj zločina« in jubilej takisto obeležili v Ormožu, založba Front Rock Subkulturnega azila iz Maribora, pri kateri so Pridigarji izdali (med drugim) odmevno ploščo Nizki udarci na visokem nivoju (2011) in retrospektivni LP (2012), pa je obelodanila »Tribute to Pridigarji«. Na cedeju s petindvajsetimi pesmimi boste našli cvetnik t. i. »undergrounda«, ki pa se sme tako poimenovati zgolj v jeziku cenenih vsakodnevnih medijskih banalij, ki favorizirajo povprečno zabavljaštvo za piknikov željne mase. Za vse, ki jim glasba še kaj pomeni, so izvajalci, ki na plošči predelujejo pesmi Pridigarjev, hudičevo konkreten in oster mainstream v najplemenitejšem pomenu besede – izvajalci, katerih glasba bo odmevala še dolgo zatem, ko nihče več ne bo vedel, kdo je bil Jan Plestenjak. Nekaj je sicer tudi »presenečenj«, ki se jim je uspelo na »širši« sceni medijsko bolj uveljaviti, vendar brez hujših, tektonskih kompromisov.
Pridigarji so žlahten ska-punkrockovski bend, ki ne skopari z družbenim komentarjem; njihova angažiranost je ostra in satirična, ničesar ne olepšujejo, pa tudi s pereščki nas ne božajo, če s »pereščki« seveda razumete nežno easy listening izkušnjo. Glasba Pridigarjev udarja in podobno udarja tudi plošča, ki jo uvajajo Muškat Hamburg s predelavo pesmi Je kdo doma, nadaljuje pa se z nekaterimi bolj ali manj znanimi imeni, klubskimi velikani in starimi znanci projekta Rokerji pojejo pesnike, med drugimi so tu Rukola, Srečna mladina, Ana Pupedan, Tadej Vesenjak z Dežurniumi krivci, Elvis Jackson in Demolition Group.
Trboveljski Datura so predelali Dva metra pod zemljo, ne manjkajo pa niti predelave nekaterih drugih legendarnih skladb, denimo Zlobne babice žrejo dojenčke (Bütli), pa Grešni kozel v izvedbi Sarkofuck, slavni SAZAS, ki so se ga lotili Superhiks idr. Glasbo teh zasedb najdete na myspaceu, Soundcloudu in zlasti YouTubeu.
Prvi singl s kompilacije si je prislužila zasedba Srečna mladina s predelavo pesmi Alarm. Na voljo je za brezplačen download, Pridigarji pa v svojem slogu napovedujejo 50-letnico zasedbe, ki bo gotovo spet kaj posebnega. V deželi puhlic in praznih pridig so otrodoksni Pridigarji tisti, ki zagotovo še niso rekli zadnje besede, 25 predelav na pričujoči plošči pa priča o tem, da te besede vendarle ne izzvenijo, ampak ostanejo in se pojavljajo v najrazličnejših novih kontekstih.
