povzeto po diplomski nalogi z naslovom Razlike med glasbenimi žanri v postprodukciji, uspešno opravljeni na Inštitutu in akademiji za multimedije (IAM Ljubljana), dne 30. septembra 2014
V svoji raziskavi sem se odločil za primerjalno produciranje žanrov predvsem zato, ker sem že kot mlad poslušal mnogo različne glasbe. Produkcija projektnega izdelka, na katerega se opiram pri tem delu je trajala tri mesece in rezultat je bila ena skladba, posneta na štiri žanrsko različne načine. Primerjalna produkcija različnih žanrov je zelo slabo dokumentiran proces, saj se mnogo producentov odloči za en žanr in se v njem kar najbolj izpopolni. To je razumljivo, saj imamo ljudje radi različne žanre, z delom in pridobivanjem izkušenj na specifičnem žanru pa se producentu tudi poveča konkurenčna prednost. Tu pa so še vplivi okolja in preference producenta oz. strank.
Včasih žanrov ni bilo toliko, kolikor jih je danes, saj je glasba najbolj napredovala tedaj, ko je napredovala tehnologija. Začelo se je z antičnim igranjem na akustična glasbila, kar se precej časa niti ni spreminjalo. Glasbila, ki jih poznamo sedaj, so se večinoma razvijala skozi celotno človeško zgodovino. Šele v zadnjih stotih letih pa se je zgodil preporod, saj so bile izumljene tehnike snemanja in posledično produkcije glasbe na mnogo načinov. Ustvarili smo nove inštrumente, veliko danes slišanih zvokov pa že v osnovi sproduciramo z računalnikom. Zadnjih dvajset let je večina posnete glasbe obdelane digitalno, zato je tudi težko sklepati, kako se bodo glasbeni žanri razvijali in napredovali v prihodnje. Slednji so večinoma posledica človeškega okusa in glasbene izobrazbe, ki je intelektualen proces in ki potrebuje glasbeno vzgojo ter učenje. Zatorej ni samoumevno, da bo glasba napredovala v naslednjih nekaj letih kar sama od sebe. Razumljivo pa je, da najlažje napredujejo orodja, s katerimi bo isto glasbo mogoče ustvariti hitreje in lažje. Literatura o glasbi posameznih žanrov obstaja, vendar je glasbeno teoretično orientirana (npr. ritem od popa-rocka-jazza … ali pa melodika in harmonične progresije na področju teh žanrov).
Za to raziskavo pa sem se odločil, ker je malo virov, ki primerjajo produkcijo različnih žanrov med seboj, hkrati pa je veliko virov z enega področja in posledično veliko skladb. Tudi sam poslušam zelo veliko žanrov in o njih premišljujem. Pri svojem delu sem se nanašal na referenčne posnetke, ki so bili moj izbor pesmi med najbolj uveljavljenimi izvajalci določenega žanra. Obstaja veliko ključev, po katerih se deli glasba, med katerimi so na primer delitev na umetniško vlogo in način ustvarjanja (art glasba, popularna in ljudsko izročilo), delitev na geografsko poreklo, na stil in na žanr. Pri svoji nalogi sem pesem predelal tako, da njene različice ustrezajo različnim popularnim žanrom.
V osnovi je žanr kategorija, ki označuje tip glasbe z določeno kulturno mrežo produkcije, njene cirkulacije in njenih pomenov, smislov in simbolov. Zato lahko rečemo, da definicija žanra ni samo v glasbi, ampak tudi v ljudeh, ki si ustvarjajo dogovor kaj žanr je. Žanr je temeljna sila pri strukturiranju glasbenega udejstvovanja. Nakazuje kako, kje in s kom ljudje ustvarjajo in doživljajo glasbo. Brez posvečanja pozornosti žanru bi bili slabo pripravljeni, da vsaj delno odgovorimo na množico pomembnih vprašanj, med katerimi so:
- kako ritem in melodična variacija sodelujeta?
- kaj poslušamo v določeni skladbi?
- kako se glasbeniki sporazumevajo?
- kaj so funkcije in običaji v določeni glasbeni tradiciji?
- ali različni ljudje razumejo glasbo in kako jo uporabljajo?
- kako lahko razmišljamo primerjalno o glasbi?
Žanr je temeljnega pomena v smislu, da je koncept glasbe povezan s kategorijami in razlikami med njimi. Ne obstaja “splošna glasba”, obstaja lahko samo specifična glasba. Pri pisanju skladbe se lahko določa tudi podkategorija žanrov in stil. Stil se nanaša na to, kakšne so estetične odločitve pri glasbi. Mednje spadajo izbira ritma, variacij, način igranja na inštrumente (npr. ubiranje ali brenkanje), ustvarjanje razpoloženja in osebnih stilov. Sam stil navdaja z občutkom individualizma in naredi določene izvajalce prepoznavne. Žanr je pa način, po katerem se glasbeni stili, teme in zvoki kategorizirajo in pod-kategorizirajo, da jih poslušalec prepozna. Žanri, kot je blues, so lahko recimo prepoznavni po svoji lirični vsebini, instrumentaciji in stilu izvajanja. ‘Klasična glasba’ je nekoliko manj specifična, a kljub temu pove določenemu poslušalcu, kaj lahko od nje pričakuje.
Podžanr je tam, kjer se žanr in stil prepleteta in kjer je razlike med njima težko določiti. Hiphop je tako splošen žanr, toda če vsebuje na primer rap, zvoke in tematike ‘gangsterskega’ življenja, mu pravimo kar gangsterski rap. Deljenje glasbe pa tudi promovira glasbena industrija za oglaševanje določene glasbe določenemu poslušalstvu. Poznavanje žanrov je pomembno, da lahko vemo, koliko lahko sploh vplivamo na predelavo pesmi. Besedilo je bilo v pesmih za moje delo že enotno, zato sem razliko med žanri gradil na glasbenih in produkcijskih elementih.
Ker je določanje žanra in podžanra stvar izkušnje, dolgotrajnega in kompleksnega učenja in človeške percepcije, je povsem verodostojno, da sem se pri predelavi pesmi v različne žanre nanašal na glasbene izdelke, ki so jih že ustvarili najbolj uveljavljeni izvajalci na svojem področju. Končni izdelek so bile štiri studijsko sproducirane skladbe različnih žanrov: blues, progresivni rock, pop in dubstep, s skupno dolžino 18 minut in 38 sekund. Pri bluesu sem si za matrico vzel skladbe Johna Lee Hookerja, pri progresivnem rocku Genesis in Pink Floyd, pri popu Lily Allen in Robbija Williamsa in pri dubstepu pa Skrillexa. Pri produkciji sem uporabil različne reference, ker nisem hotel, da bi ena skladba zvenela natanko tako kot matrica, ampak kot originalna, a tipična predstavnica žanra.
Ugotovil sem, da so razlike med žanri pri nekaterih skladbah večje, kakor pri drugih. Tako sem na primer pri bluesu poudarjal akustične kvalitete; zvok sem samo jakostno uravnovesil ter z ekvilajzerjem rahlo ‘svetlil’ pevca, da se je njegov glas prebil čez kitare. Posnetke sem analogno rahlo zdistorziral, s čimer sem dodal harmonične distorzije, ki jih je ustvarjala oprema v času Johna Lee Hookerja. Na nogo sem obesil generator sinusoidnega zvoka v področju sub basov, s čimer sem dodal nekaj basov, za frekvenčno uravnoteženo in zapolnjeno sliko. Pri progresivnem rocku in popu sem ugotovil, da se uporablja v postprodukciji večinoma intenzivne in raznovrstne učinke, vendar na drugačen način. Oba referenčna izvajalca uporabljata celo paleto učinkov: distorzije, ekvilajzerje, kompresorje, delaye, flangerje, reverbe, stereo urejevalnike in podobno. Vendar so pri progresivnem rocku ti učinki bolj zato, da naredijo zvok zanimiv (distorzija, flanger), medtem ko so ostali učinki (kompresija in ‘carving’ na EQ-ju) minimalni. S tem ohranjajo svojevrstno naravnost in nepreproduciranost. Pop na drugi strani prav tako išče zanimiv zvok, ampak ima veliko inštrumentov in snemalnih kanalov (bobni, ritmični vzorci, več kitar, basov, sintesajzerjev, pihal, orkestrov, ipd.) in zato je ‘prisiljen’ uporabiti zvočne učinke stereo editorjev, kompresorjev, ekvalizerjev in drugih, da jim zagotovi prostor in čim bolj zanimivo ter definirano vlogo v miksu. Večinoma so ta orodja bolj intenzivna tedaj, ko bolj posegajo v prvotni zvok – na primer pri dubstepu sem ugotovil, da njegova produkcija poteka ves čas tako blizu računalniških orodij, da se težko ločuje med fazo skladanja, med ustvarjanjem aranžmaja, urejanjem in miksanjem; posledično je med naštetimi žanri prav ta sledni, torej dubstep, z učinki kar najbolj ‘pisan’. Vseboval je tako zelo intenzivne učinke postprodukcije, da bi se vokodiranje, pitch transformacije, delayi in šum ‘sweepi’ lahko bolj definirali kot glasbeni, oz. sredenjeprodukcijski kot pa postprodukcijski element. Razlike ocenjujem kot smiselne, pa tudi malo stereotipne. Po pogovoru z različnimi, v postprodukciji izkušenimi sogovorniki, sem se strinjal, da so lahko razlike med skladbami – pripadnicami istega žanra, tudi zelo velike, včasih veliko večje kot med pripadnicami različnih žanrov. Vseeno pa je prišlo do potez, za katere nisem vedel in od katerih sem se največ naučil.
Z vsakodnevnim izobraževanjem (delom, branjem člankov in knjig ter gledanjem predavanj in tutorialov) opažam nove napake in težave (včasih celo kvalitetne stvari), do katerih je prišlo med produkcijo. Čeprav ocenjujem, da sem dosegel večino zastavljenih namenov in ciljev se zavedam, da sem razlike med žanri v postprodukciji naredil vendar nekoliko pristransko, saj sem izpeljal stvari, ki sem jih že prej načrtoval in bi se jih nekdo drug lahko lotil popolnoma drugače. Po drugi strani pa bi lahko rekel, da sem zelo zadovoljen, saj sem stvari naredil precej podobno kot je bilo predvideno. Delo z glasbeniki je potekalo dobro, vsi so se zelo potrudili, potekalo je po časovnih in finančnih planih. Predlogi mentorja so bili koristni in smiselni, z njimi sem dosegel, da so pesmi zvenele bolj zanimivo in profesionalno. Večji poudarek bi lahko dal samemu masteringu, a bi se ga moral še bolje naučiti, za kar pa sem si vzel premalo časa. Posledično zato, ker mi ga je seveda primanjkovalo. A to vendar dokazuje, kako zelo pomemben je mastering ali koliko dela je z njim! Vrhunski mastering inženir Bob Katz na primer pravi: “Zadnjih 10% dela vzame 90% časa.”
Pri produkciji skladb sem se držal pravil, ki so postali skupni principi in so podobni pravzaprav vsem žanrom. Med temi so:
– uravnoteženost med levo in desno stranjo posnetka (glasnost in frekvence),
– definirana stereo slika (zvoki so prostorsko umeščeni in se ne bojujejo za iste prostore),
– zaželena čim večja prisotnost alikvotov,
– zveznost in enotnost izdelka,
– frekvenčna uravnoteženost (enakomerna prisotnost srednjih frekvenc, kot tudi basov in nizkih frekvenc na vsaki strani frekvenčnega spektra),
– frekvenčna definiranost (zvoki so frekvenčno umeščeni in se ne bojujejo za iste frekvenčne predele),
– izkoristek prostora za glasnost (headroom),
– dinamika oz. ohranjanje vsaj dela dinamike.
V splošnem sem s projektom zelo zadovoljen, saj mi je tema zelo ustrezala. Pri delu na tako različnih žanrih sem se srečal z raznovrstnimi avdio orodji in se jih naučil uporabljati, pri tem pa pridobil še veliko novih izkušenj z že poznanimi avdio orodji. Bila je nenadomestljiva izkušnja, ki je povzročila, da sedaj samozavestneje pristopam do mnogih orodij avdio produkcije (npr. kompresiranje, odmev, avtomatiziranje) in da sem procese avdio produkcije nekako ponotranjil. Prepričan sem, da mi bo prav ta izkušnja kar najbolje pomagala pri karieri in načrtovani nadaljnji izobraževalni poti.
LITERATURA IN VIRI
(1) Sachs C. The History of Musical Instruments. Dover Publications. New York. 2006.
(2) Bradley, L. The Butterfly Effect [Elektronski] 1. 8. 2014.
http://www.stsci.edu/~lbradley/seminar/butterfly.html
(3) Sherwood, S. Is The Brain Hardwired To Enjoy Music? [Elektronski] 5. 8. 2014.
http://curiosity.discovery.com/question/brain-hardwired-enjoy-music
(4) Nagley, J. CO2 targets – is the car industry crying wolf? [Elektronski] 5. 8. 2014.
http://www.cleangreencars.co.uk/jsp/cgcmain.jsp?lnk=401&featureid=601
(5) Alliance to Save Energy Top 5 Reasons To Be Energy Efficient [Elektronski] 5. 8. 2014.
http://www.ase.org/resources/top-5-reasons-be-energy-efficient
(6) Burrows, B., PhD How Stress Works [Elektronski] 5. 8. 2014.
http://science.howstuffworks.com/life/inside-the-mind/human-brain/how-stress-works1.htm
(7) WebMD, LLC Effects Of Stress On Your Body [Elektronski] 5. 8. 2014.
http://www.webmd.com/balance/stress-management/effects-of-stress-on-your-body
(8) Mikoluk, K. Project Management Steps: How to Run Projects Efficiently [Elektronski] 5. 8.
- https://www.udemy.com/blog/project-management-steps/
(9) Dudiy, S., Ph.D. What is planning and why you need to plan [Elektronski] 5. 8. 2014.
http://www.time-management-guide.com/planning.html
(10) Cope, D. Righting Wrongs in Writing Songs. Course Technology. Boston. 2009.
(11) Holt, F. Genre in Popular Music. The University of Chicago Press. Chicago. 2007.
(12) Sterne, T. Difference Between Genre & Style in Music [Elektronski] 6. 8. 2014.
http://www.ehow.com/info_8095217_difference-between-genre-style-music.html
(13) British Phonographic Industry Certified Awards [Elektronski] 24. 4. 2014.
http://www.bpi.co.uk/certified-awards.aspx
(14) Official Charts Company All the No. 1s [Elektronski] 23. 11. 2009.
http://www.officialcharts.com/singles-chart/
(15) John Lee Hooker Biography [Elektronski] 13. 5. 2014.
http://www.johnleehooker.com/biography.htm
(16) The Recording Academy Past Winners Search [Elektronski] 9. 7. 2014. http://www.grammy.
com/nominees/search?artist=Skrillex&field;_nominee_work_value=&year=All&genre=All
(17) McMullen, M. New book reveals truth about Genesis’ evolution [Elektronski] 30. 7. 2014. ht
tp://www.birminghampost.co.uk/whats-on/music-nightlife-news/mike-rutherford-comesbirmingham-
symphony-6643275
(18) Beech, M. Pink Floyd Reunion Tops Fans’ Wish List in Music Choice Survey [Elektronski] 2. 9.
2014.
http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=newsarchive&sid=aOmothQgn6l4&refer=muse
(19) Reiter, J. “We’ll fix it in the mix” sucks – rehearse before recording [Elektronski] 12. 8. 2014.
http://www.juergenreiter.com/fix/
(20) Hamidović, E. The Systematic Mixing Guide [Elektronski] 15. 2. 2014.
(21) Owsinski, B. The Mixing Engineer’s Handbook. Mix Books. Vallejo. 1999.
(22) Pensado, D. Into The Lair #5 – All About Reference Mixes! [Elektronski] 12. 8. 2014.
(23) Pensado, D. Into The Lair #34 – Mid-Side EQ Technique [Elektronski] 24. 7. 2014.
(24) Pensado, D. Into The Lair #38 – Instrument Levels in a Mix [Elektronski] 1. 8. 2014.
(25) Pensado, D. Into The Lair #12 – Compression Techniques! [Elektronski] 30. 7. 2014.
(26) Pensado, D. Into The Lair #13 – Side Chain Compression [Elektronski] 4. 8. 2014.
(27) Pensado, D. Into The Lair #9 – Widening tracks, clearing out the middle Part 1/2
[Elektronski] 13. 8. 2014. https://www.youtube.com/watch?v=-qX2Xxxlvu8
(28) Pensado, D. Into The Lair #10 – 4 Final tips for widening your tracks! [Elektronski] 1. 8. 2014.
(29) Pensado, D. Into The Lair #23 – Plug-ins used on Nicki Minaj’s Super Bass [Elektronski] 3. 8.
- https://www.youtube.com/watch?v=xQUYiaHNv5Q
(30) Pensado, D. Into The Lair #30 – Using Reverb on Lead Vocals [Elektronski] 14. 8. 2014.
(31) Schnupp, J., Nelken I. in King, A. Auditory Neuroscience – Making Sense of Sound.
Massachusetts Institute of Technology. Cambridge. 2011.
(32) Katz, B. Mastering Audio – The Art and the Science. Focal Press. London. 2007.
(33) What Is Mastering Mastering Different Genres [Elektronski] 16. 8. 2014. http://www.whatis-
mastering.net/mastering-different-genres/
(34) Volans, M. Mastering Elements Part 1: The Buss Compressor [Elektronski] 16. 8. 2014. http:
//music.tutsplus.com/tutorials/mastering-elements-part-1-the-buss-compressor–audio-4853
(35) Volans, M. 10 Essential Mastering Plug-ins [Elektronski] 16. 8. 2014.
http://www.askaudiomag.com/articles/10-essential-mastering-plug-ins
