Mitja Reichenberg

Hey, Joe – Cocker

Ob smrti glasbene legende je pač vedno tako, da se želimo spomniti vsega, kar je tako ali drugače ostalo človeštvu medtem, ko je oseba prestopila mejo fizičnega ustvarjalnega procesa. Joe Cocker, veliko ime glasbene zgodovine, je bil tudi del filmskega sveta in prav je, da povemo tokrat tudi nekaj o tem.

Cockerjevo glasbo najdemo v skoraj sto filmih, kar ga uvršča pravzaprav v vrh citiranih in uporabljenih glasbenikov v filmski industriji. Najprej ga srečamo leta 1969 v TV filmski seriji pod naslovom Glasbene scene (Music Scenes, 1969-1970), kjer je osnovni, 45-minutni format oddaj namenjen temu, da se predstavi sodobna glasbena scena. Joe Cocker postane del glasbene pripovedi med imeni, kot so Janis Joplin, The Beatles, James Brown, Jerry Lee Lewis, The Everly Brothers, Paul Anka, Tom Jones, Bo Diddley, Johhny Cash, Neil Diamond, B. B. King, Santana, Ckuck Berry in Steve Allen, če omenimo le nekatere. Tako predstavi dve svoji skladbi in sicer Delta Lady in znano Something. Leto kasneje ga lahko vidimo na posnetku festivala Woodstock (1970), kjer izvaja With a Little Help from My Friends, sicer skladbo Johna Lennona in Paula McCartneyja. Prvi za ta resen film, v katerem je njegova glasba, pa je Sodobna romanca (Modern Romance, Albert Brooks, 1981), v katerem slišimo pesem You are so Beautiful. Film sicer ni bil nekakšen veliki hit, vendar prav z glasbo osvojil marsikatero filmsko uho – med Joe Cockerjem so se pojavili namreč še skupina Nazareth (Love Hurts), pa The Beach Boys (God Only Knows) in pa mladi Michael Jackson (She’s out of my Life).

Pravi uspeh pa mu je prinesla citiranost v filmu Oficir in Gentleman (An Officer and a Gentleman, Taylor Hackford, 1982), kjer je postala najbolj poslušana njegova Up Where We Belong. In tako se mu je skozi glasbo odprl tudi svet v filmsko umetnost. Film je postal uspešnica tudi zaradi njegovega hita, saj sta Richard Gere (Zack) in Debra Winger (Paula) postala skoraj sinonim za to pesem. Zato pa se leto kasneje (1983) na sami podelitvi zlatih kipcev oskar predstavi s skladbo še v živo. Kmalu sledi drugi veliki filmske met – to je filmska romantična drama Devet tednov in pol (Nine ½ Weeks, Arian Lyne, 1986), kjer sta bila nepozabna erotična ljubimca Kim Basinger (Elizabeth) in seveda Mickey Rourke (John). Le kdo ne pozna scene pred hladilnikom z jagodo v popku mlade Kim? Tako je Joe Cocker prispeval pesem You Can Leave Your Hat On.

Leta 1988 pa na praznovanju 70. rojstnega dne Nelsona Mandele predstavi pesem Unchain My Heart – in si pridobi preko dokumentarnega filma o tem dogodku, prva mesta na lestvicah najbolj popularnih izvajalcev. In še istega leta nastane skoraj kultni film Bill Durham (Ron Shelton, 1988), v katerem nastopa nepozabni igralski trio: Kevin Costner (Crash), Susan Sarandon (Annie) in pa Tim Robbins (Ebby). In pa seveda skladba, ki smo si jo od tedaj mnogi požvižgavali: When a Woman Loves a Man. Sledi film Nedožni človek (An Innocent Man, Peter Yates, 1989), v katerem nastopata Tom Selleck (Limmie) in F. Murray Abraham (Virgil) – ampak skladba, ki nas zanima pa je pesem When the Night Comes (avtor skladbe je Bryan Adams). In Joe Cocker je kot posameznik ponovno med filmskimi uspešnicami, bi lahko zapisali. Celotno partituro za ta film je naredil Howard Shore, vendar je Joe Cocker edini izvajalec skladbe izven filmske glasbe. Zagotovo mnogi pomnijo film Telesni stražar (The Bodyguard, Mick Jackson, 1992), v katerem je nastopala Whitney Houston (Rachel), žal umrla 2012, ob njej pa Kevin Costner (Frank). Toda med skladbami, kot so bile I Have Nothig in I Will Always Love You (Whitney Houston) ali pa Someday (Lisa Stansfield), slišimo tudi, kako Joe Cocker izvede Trust Me. Bravo.

Romantično razpoloženi zagotovo pomnijo film Romanca v Seattlu (Sleepless in Seattle, Nora Ephron, 1993), v katerem je glasba enako pomembna, kakor pa glavna igralca: Tom Hanks (Sam) in pa Meg Ryan (Annie). Da niti ne omenjamo fantka, ki ju zaradi klica na radijsko postajo, poveže – to pa je Ross Malinger (Jonah). Film je pravi juke-box, vendar smo lahko pozorni na nekaj pesmi, ki so že skoraj bile hit, po filmu pa so to zagotovo postale: When I Fall in Love (Céline Dion), As Time Goes by (Jimmy Durante – v spomin na veliki film Casablanca /1942/ in nepozabno ljubezen skozi in zaradi te glasbe – Humphrey Bogart/Rick/ in prelepa Ingrid Bergman /Ilsa/), tukaj je še Sleigh Ride (Roy Rogers) in pa Bye Bye Blackbird, katero predstavi Joe Cocker. Za vrhunec filma moramo opozoriti še na Over the Rainbow (Ray Charles), saj je postala hit prav zaradi tega filma in te interpretacije. Sicer pa film ponudi tudi pesem Stardust (Nat King Cole), pa A Kiss to Build a Dream on (Louis Armstrong) in legendarno Make Someone Happy (Jimmy Durante). Pa nazaj h Cockerju.

Veliki met med filmske glasbene uspešnice mu je prinesla kriminalna drama z naslovom Carlitov zakon (Carlito’s Way, Brian De Palma, 1993), kjer sta nastopala v glavnih vlogah Al Pacino (Carlito) in pa Sean Penn (Kleinfield). Ampak Joe Cocker pa je prispeval song z naslovom You are so Beautiful in je bil ob velikih uspešnicah, kot so bile Oye Como Va (Santana), You Should be Dancing (The Bee Gees) in That’s the Way / I like it (KC&The Sunshine Band) najbolj poslušana pesem iz tega filma. Od sodobnejših, novejših filmov pa velja omeniti akcijskega Iron Man 2 (Jon Favreau, 2010), kjer igrata kot že utečeni par Robert Downey Jr. (Tony) in Gwyneth Paltrow (Pepper) – filmsko partituro je naredil John Debney, vendar je Joe Cocker prispeval avtorsko glasbo v obliki pesmi California Love, ki pa jo izvaja Tupac Shakur (znan tudi kot 2Pac). Sicer pa v filmu slišimo legendarne skladbe, kot so Should I stay or should I go (The Clash), Another one Bites the Dust (Queen) in seveda Thundersruck (AC/DC), da ne bo pomote. Ampak Joe Cocker je ponovno in še vedno zraven.

In čisto pri koncu tega hitrega pogleda v poslušanje komadov, ki jih je k filmskim sanjam prispeval Joe Cocker, moramo omeniti še njegov prispevek, katerega je moč slišati v filmski drami Polet (Flight, Robert Zemeckis, 2012), kjer sta odličen par Nadine Velazquez (Katarina) in pa Denzel Washington (Whip). Filmsko partituro je naredil Alan Silvestri, Joe Cocker pa je prispeval izvedbo skladbe Feelin’ Alright. V filmu slišimo še eno izvedbo te pesmi (skupina Traffic), vendar je Cockerjeva verzija ostala nedosegljiva. Vsekakor pa se splača v tem filmu omeniti še vrsto drugih pesmi in izvajalcev, med katerimi so Under the Bridge (Red Hot Chili Pappers), pa Sweet Jane (skladbo je napisal Lou Reed, izvajajo pa jo odlični Cowboy Junkies), potem kultni Sympathy for the Devil in Gimme Shelter (The Rolling Stones) in Never Get Out of These Blues Alive (John Lee Hooker).

Kakorkoli obrnemo, ne bomo pozabili tudi njegovih Woman to Woman, Black-Eyed Blues, The Jealous Kind, I Think it’s going to Rain, Summer in the City, When the Night Comes, Don’t let me be Misunderstood, It’s only Love, Everybody Hurts, Heart Full of Rain, Tonight, I Put a Spell on You, Could You be Loved in Cry Me a River. In še vse tiste, ki se jih spomnijo drugi.

Hey, Joe – thanks …, bi najverjetneje rekel tudi Jimi Hendrix, če bi še bil živ.