28. in 29. novembra 2014 se je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani odvijal znanstveni posvet Odmevnost jugoslovanske glasbe in sodobne popularne glasbe z območja nekdanje Jugoslavije. Objavljamo predavanje Draga Kuneja z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU o začetkih snemanja gramofonskih plošč s slovenskim gradivom in njihovi odmevnosti.
DRAGO KUNEJ
Začetki snemanja gramofonskih plošč s slovenskim gradivom in njihova odmevnost
Prenesi podcast (desni klik, Save As, levi klik-poslušaj v novem zavihku)
kratek povzetek:
Gramofonska podjetja so se že zgodaj zavedala, a da so za prodajo gramofonov in plošč potrebni posnetki lokalne glasbe, ki bo kupcem domača in s katero se lahko mnogi identificirajo, ter da je za razširitev tržišča potrebno posneti plošče v različnih jezikih in zajeti različne glasbene zvrsti. Zato so nastali tudi posamični posnetki slovenskih pesmi in instrumentalne glasbe na gramofonskih ploščah že kmalu po uveljavitvi te nove tehnologije na svetovnem tržišču. Slovenski posnetki, ki so jih posnela različna evropska gramofonska podjetja že pred I. svetovno vojno, so se ohranili na ploščah različnih založb, tako npr. Gramophone Co., Zonophona, Dacapa, Odeona, Jumba, Jumbole, Homokorda, Favorita, Kalliopa, Lyrophona, Parlophona, Pathéja in drugih. Posnetki so večkrat nastali v snemalnih studiih, ki so jih imela podjetja v nekaterih velikih evropskih mestih, številni pa so nastali na priložnostnih snemanjih v Ljubljani.
Prav ta zgodnja gramofonska snemanja v Ljubljani so bila dolgo povsem pozabljena. Predvsem prvo snemanje leta 1908 je imelo sprva velik odmev, kar je razvidno tudi iz časopisnih oglasov, saj lahko kmalu po snemanju zasledimo različne oglase, ki poleg prodaje gramofonov in gramofonske opreme prvič obširneje ponujajo tudi gramofonske plošče s slovenskim gradivom.
V prispevku bo obravnavano slovensko gradivo na gramofonskih ploščah z 78 o/min, ki je nastalo v obdobju od najzgodnejših posnetkov do začetka II. svetovne vojne. Pri tem bo izpostavljeno predvsem prvo obširnejše snemanje v Ljubljani, ki ga je leta 1908 izvedlo podjetje Gramophone Company. To snemanje predstavlja pomembno prelomnico pri snemanju plošč s slovenskim gradivom, saj so vzoru kmalu sledila tudi druga gramofonska podjetja; poleg tega pa se takrat začnejo pri nas tudi sistematično tržiti posnetki slovenske glasbe, kar bi lahko razumeli tudi kot začetek industrije gramofonskih plošč pri nas.
