28. in 29. novembra 2014 se je na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani odvijal znanstveni posvet Odmevnost jugoslovanske glasbe in sodobne popularne glasbe z območja nekdanje Jugoslavije. Objavljamo predavanje Rajka Muršiča z Oddelka za etnologijo in kulturno antopologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani o popularni glasbi nekdanje Jugoslavije v vzhodnem bloku.
RAJKO MURŠIČ
Popularna glasba nekdanje Jugoslavije v vzhodnem bloku:
odmevanje balkanskih ritmov in popevk v Sovjetski zvezi, Bolgariji in na Poljskem
Prenesi podcast (desni klik, Save As, levi klik-poslušaj v novem zavihku)
kratek povzetek:
Kljub Adamičevemu zatrjevanju, da se je pridružil partizanom tudi zato, da bi po vojni lahko še naprej igral jazz, kar je tudi počel, so jugoslovanski komunisti v prvih povojnih letih poskušali uporabiti sovjetske marše kot agitpropovsko podlago popolne družbene spremembe. Občinstvo je sovjetsko glasbo sicer sprejemalo, vendar ne s pretiranim navdušenjem, tako da so se glasbeni producenti na eni strani obrnili na lastne korenine in na radiu predvajali lokalne posodobljene ljudske glasbe, na drugi strani pa izvedenke sodobnejših popularnoglasbenih prijemov, še posebej v navezi na italijansko kancono in spevnejše oblike jazza.
Že sredi petdesetih let se je razvila močna jugoslovanska glasbena industrija, ki je kmalu našla svoje razširjeno tržišče na območju nekdanjega vzhodnega bloka. Sprva, takoj po Stalinovi smrti, je še posebej odmevala v Sovjetski zvezi, kasneje pa tudi v nekaterih drugih socialističnih državah. Avtor bo pokazal, da je popularna glasba nekdanje Jugoslavije tam igrala pomembno vlogo tako za časa socializma kot tudi po njem.
Na podlagi pričevanj prvih in najpomembnejših akterjev jugoslovanske popevke in drugih zvrsti popularne glasbe iz knjige Petra Lukovića Drugačna preteklost (1989) bo avtor predstavil prezrto ali pozabljeno plat izjemnega tržnega uspeha pevcev in pevk iz nekdanje Jugoslavije v Sovjetski zvezi. Tik pred razpadom države je takratna država uspešno izvozila tudi zvezde zgodnjega turbofolka (novokomponirane ljudske glasbe) v Bolgarijo, kjer so predvsem srbski producenti vplivali na lokalne inačice čalge.
Kmalu po razpadu nekdanje Jugoslavije je na Poljskem najprej zaslovel Goran Bregović, kmalu zatem pa se je začelo zanimanje tudi za druge akterje jugoslovanskega rocka, ki je doseglo vrh z izdajo albuma Yugoton (2001).
