Yorkston/Thorne/Kahn – Everything Sacred (Domino, 2016)

 

V začetku letošnjega leta je eden najbolj prolifičnih in vplivnih škotskih kantavtorjev, James Yorkston, ki ga morda poznate kot člana Fence Collective, neodvisne škotske založbe in kolektiva glasbenikov_ic, dejavnega v poznih 90. letih in v prvem desetletju 21. stoletja, iz katerega so izšla znana imena škotske indie/rock/pop/akustične scene kot so King Creosote, KT Turnstall in bendi kot the Aliens, The Pictish Trail ipd., izdal deseti dolgometražni album.

Tokrat je združil moči z angleškim kontrabasistom Jonom Thornejem, ki je dejaven v jazzovsko-eksperimentalnih zasedbah ter priznanim sarangistom in pevcem klasične tradicije iz New Delhija, Suhailom Yusufom Khanom.

Paritev zahodnega glasbenega kanona z vzhodnjaškimi tradicijami je bilo zadnjega pol stoletja na pretek (tudi v Sloveniji – Igor Bezget/Sagar ter Zamee Solcetovih), in tudi Everything Sacred predstavlja košček tega živahnega mozaika.

Obenem pa je koncept albuma zanimiv ne le zaradi meditativnega, psihedelično-jazzovskega okvira, v katerih se hindustanski glas Khana sreča s folkijaško tradicijo evropskega severa, lok sarangija s finger-pickingom, ampak tudi zaradi posrečenih priredb folk komadov, kot sta Song For Thirza Lal Waterson in še posebej Little Black Buzzer ekscentričnega škotskega poeta in glasbenika Ivorja Cutlerja, ki se je ne bi sramovali niti kakšni Incredible String Band. Pri slednji prikupni indijski naglas prispeva tudi irska pevka Lisa O’Neill.

Yorkstonov mehak, »stingovski« vokal stopi v ospredje v lastnih kompozicijah Everything Sacred in Broken Wave, ki govorita o eksistencialnih stiskah posameznika, sicer pa svojima sošpilavcema pušča veliko prostora za skupno igro in se ne postavlja v prvi plan.

Khan pa medtem komade začinja z vokalno improvizacijo, ki se razbohoti predvsem v Sufi Song, navdušuje pa tudi Vachaspati/Kaavya – dvominutni dialog med sarangijem in kontrabasom.

Mantrične instrumentalne skladbe odprejo in zaprejo album in prav v takšnih umetelnih, idiosinkratičnih vokalno-instrumentalnih improvizacijah bolj kot »Indija-sreča-Evropo« slišimo enakovreden pogovor glasbenikov različnih tradicij, ki so si veliko bližje kot trdi njihovo geografsko poreklo.

Everything Sacred prinaša veliko medsebojnega spoštovanja, kontemplacije in tudi malce hudomušnosti. Priporočam.

 

Share