Patti Smith Group – Easter

Patti Smith Group

Easter

Arista Records, 1978

Ko sem prvič dobila v roke album Easter izvajalke Patti Smith v času srednje šole, sem vedela o njej samo to, da so jo razglašali za predstavnico ameriškega panka ali celo novega vala. Toda Easter je bil popolno presenečenje z nepozabnimi komadi in Pattijinim surovim, a tudi melodičnim vokalom — zelo izrazito v komadu Ghost Dance. Glasba pa se mi je zdela najboljši rock, kar sem jih dotlej slišala. Skoraj ves razred je poslušal njene komade in nemalo šolskih plesov ali domačih zabav se je končalo z nepozabno balado Because the Night, himno tako zaljubljencev kakor prijateljev.

Odkritje Patti Smith je močno vplivalo na mojo miselnost in ustvarjalnost. Doživljala sem jo kot zelo posebno pevko in izvirno tekstopisko, ki je govorila neposredno o tem, kar misli in čuti, pogosto kritično-poetično, ne da bi se uklanjala kakršnim koli klišejem in diktatom komercialne uspešnosti. Poleg tega se je močno razlikovala od večine tedanjih (tudi današnjih) pevk tudi po imidžu. Njena uporniška drža se v ničemer ni podredila stereotipnim predstavam o privlačni pevki, zamaskirani z make-upom, ampak je na odru zganjala hudiča, ne meneč se za vsiljene manire in predstave t. i. ženstvenosti.

Patti Smith je postala moja vzornica. Tudi sama sem si želela preboja na nekem področju ustvarjanja, čeprav sem vedela, da to ne bo glasba. Želela sem si najti moč in odkriti kanal, da bi lahko enako silovito izrazila svoje čutenje, doživljanje, navdušenje in jezo.

Še posebej me je prepričal komad Rock’n’roll Nigger, kjer je Patti Smith povezala legendo Jimmyja Hendrixa tudi z barvo njegove kože. Še zdaj ga doživljam kot noro, eksplozivno mešanico močne poezije in surove rockovske energije.

Šele leta pozneje sem izvedela in tudi prebrala v njeni knjigi Pač mulca (Modrijan, 2011) o nepozabni povezavi z gejevskim fotografom Robertom Mapplethorpom, da je najprej hotela postati pesnica, njen sopotnik Mapplethorpe pa slikar. Nakar sta med trdim bivanjem v revščini New Yorka 70-ih in 80-ih odkrila svoje prave (ali pa nove) darove; Robert je postal svetovno znani fotograf, Patti pa rock pevka. Odtlej sem jo še bolj jemala za svojo izvajalko, tudi kot pesnico in pisateljico.

V živo sem jo videla dvakrat v ljubljanskih Križankah in nazadnje na butičnem koncertu v londonskem Roadhouseu. In še si želim njenih nastopov.

Suzana Tratnik je pisateljica, prevajalka, publicistka in sodelavka Škucevih festivalov LGBT filma in Lezbična četrt.

foto: Nina Ferkolj
Share