PLOŠČE: Zita Swoon Group – Wait For Me (Crammed Discs, 2012)

Ob nedavnem koncertu belgijskih dEUS v Ljubljani sem na odru nehote pogrešal Stefa. Bil je druga gonilna sila skupine v njihovih „ta boljših“ časih, takoj ob boku Tomu Barmanu. Že površna primerjava nadaljnjih poti obojih, „Barmanovih“ dEUS in Zite Swoon, skupine, ki jo vodi Stef Kamil Carlens, daje odgovor – ta kombinacija ni imela prihodnosti. Pomaga pa tudi ogled dokumentarnega filma, posnetega za potrebe ponatisa prvega albuma dEUS Worst Case Scenario, priložen je namreč DVD. V njem namreč izvirni člani skupine obujajo spomine in se malce nostalgično sprašujejo, zakaj so se dEUS konec devetdesetih razšli. Tom Barman je še dandanašnji jezen na ostale člane, ker da niso želeli kovati železa, dokler je bilo vroče. Nenadni, hiter uspeh jih je, kot že mnoge pred njimi, ujel nepripravljene. Oziroma je bil pripravljen le Tom, ostali bi raje še naprej igrali v različnih skupinah vzporedno, in vstopali v dEUS sporadično, kakor bi naneslo. V velikim poslu pa tako ne gre. Se je bilo potrebno odločiti. Stef se je takrat odločil za svojo pot, očitno mu samosvoja ustvarjalnost pomeni več od komercialne potrditve.

Stef Kamil Carlens je imel, še preden je postal član dEUS, skupino A Beatband, ki se je kasneje preimenovala v Moondog Jr. Ime je pomenljivo, je poklon newyorškemu pouličnem pevcu Moondogu, le da je ta takrat to razumel kot „krajo“, po tožbi pa so bili Stef in kompanija prisiljeni v spremembo imena v Zita Swoon. Namen pa je ostal; skupina je raje kot po ustaljenih poteh šla po sledeh boemskih, pouličnih godcev. Skupaj z začasno ukinitvijo dEUS, se je sčasoma zmanjšalo zanimanje za belgijske skupine, mnoge so razpadle, a Stef gre naprej, ne glede na okoliščine. Pred dvema letoma je odpotoval v neznano, v Afriko, iskat novega navdiha. Na tem potepanju je v Burkino Faso naletel na tolkalcaMamadouja Diabatéja Kibiéja in pevko Awo Démé, poskusil s skupnim igranjem in iskra je preskočila. Po nekaj ne najbolj uspelih ploščah so Zita Swoon našli nov motiv, vrnili so se praktično k izvoru. Tja, kjer se je rodil primarni ritem in petje polno bolečine in veselja.

Stef ni prvi, ki je potreboval ta zagon. „Zahodni“ glasbeni kod nas nezavedno oddaljuje od bistva glasbe in dobro se je vsake toliko vrniti… Seveda potem vedno obstaja nevarnost izkoriščanja, obešanja na „etno“ eksotičnost, čemur se Zita Swoon elegantno izogibajo z ravnovesjem vplivov. Niso se prisilili v sodelovanje, moralo je delovati samo po sebi, intuitivno, ali pa nič.

Zita Swoon so se tokrat v razširjeni zasedbi, kot Zita Swoon Group, spustili v sodelovanje na enakovredni ravni. Nič pretirano všečnega ni na plošči Wait For Me, pretiranih produkcijskih potez, „modernega“ prevzemanja etno vzorcev. „Evropski“ del Zita Swoon Group igra po svoje; Stef poje večinoma v angleško, nekaj malega francosko, glasba pa je osnovana na blues in folk vzorcih, pravzaprav če odštejemo vse aranžerske okraske, je povsem bazična. Kar se ponuja kot dobra osnova za „afriški“ del skupine, saj lahko na tem gradi multiritme in pevka Démé odgovarja Stefovim izhodiščem. Po senzibilnosti so si blizu, le da si se Stef prostovoljno izbral boemsko pot (med drugim poje: „Zapustil sem dom, zapustil sem družino, odšel delat v tujo deželo…“), medtem ko afriški zbor v svojem jeziku dioula hrepeni po svobodi, po potovanju, ljubezni… Predvsem je igra živa, polna stalnih interakcij med glasbili in pevci. Posneta, kot da je odigrana v živo, ali vsaj kliče, da se jo tako užije. Neverjetno je zlitje vseh, na „papirju“ težko združljivih sestavin, ne, Zita Swoon Group tu igrajo kot en organizem, ena skupina. Čisti presežek.

Če primerjamo novejše plošče dEUS in aktualni plošček Zita Swoon, je jasno, zakaj je Stef zapustil dEUS. To sta danes povsem različni skupini. Obenem pa je ravno ta in še kakšna različnost začetnim dEUS dala potrebno napetost, ki se je sproščala v unikatni post-grungevski godbi. Da ne bo pomote, rad imam dEUS in spoštujem to, kar počne Tom Barman, ampak Zita Swoon so danes skoraj antipod temu. Skoraj zato, ker se niti Stef ne more povsem odreči zahodnih miselnih vzorcev. Niti ne bi bilo pošteno.

 

Share