Sem precej občutljiv na izkrivljanje dejstev in zgodovinske resnice, kar se non-stop dogaja. Izvolite, samo dva zadnja primera:
Prvi se sicer ne nanaša na glasbo, ampak vseeno. Nedavno sem prebral, da naj bi bil Janša avtor slavnega Mladininega članka z naslovom Mamula go home! s konca 1980 let. Ne spomnim se, kdo je ta tekst dejansko napisal (Gorazd Suhadolnik, op. ur., http://www.mladina.si/119681/o-mamuli/), vem pa, da stoodstotno ni bil Janša. Pa ta dezinformacija ni prišla s strani Janševih privržencev, ampak kritikov! Glede na to, da se tipu pripisuje malone že vse zasluge za demokratizacijo in “osamosvojitev” Slovenije in da se zadeva le še stopnjuje, se res ne bi čudil, če bo nekdo čez desetletja lansiral še, da je bil Janša originalni pevec Pankrtov, ki so ga zaradi demokratične drže vrgli iz benda in zamenjali z Lovšinom.
Drugi primer pa sem prebral na MMC-jevem portalu v kolumni Matjaža Ambrožiča Bowie 2013 (http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/bowie-2013/300206), v kateri pravi:
“Ob nespornih Bowiejevih zaslugah za razvoj glasbene in modne govorice je bil precej odmeven na BBC4 predlani prikazan dokumentarni film Krautrock: The Rebirth of Germany, v katerem so člani avantgardne nemške rock zasedbe Can pojasnili, kako jim je Brian Eno sunil nabor eksperimentalnega zvokovja, posnetega na njihovi farmi poleti 1972. Rekoč, da se bo s prebranim in produkcijsko dopolnjenim gradivom vrnil prihodnjo pomlad, se je Bowiejev prijatelj Eno izgubil. Can pa so nato glasbo, ki so jo ustvarili nekaj let prej, v letu 1997 slišali že predelano v Bowiejev album Low.”
Omenjeni dokumentarec sem gledal. Kot prvo, sploh ne gre za Can, s katerimi ne Eno ne Bowie nikdar nista sodelovala, ampak se nanaša na Moebiusa, Roedeliusa in Rotherja, se pravi člane formacij Cluster in Harmonia. In kot drugo, Rother, ki o tem spregovori, ne pravi, da se je Eno s posneto musko izgubil in jo predelano izdal na Bowievem albumu (jo po domače povedano ukradel), ampak z rahlo grenkobo pove, da je Eno pri njih dobil navdih za glasbo, ki jo je nekaj let kasneje ustvaril z Bowiejem, in z njo tudi obilno zaslužil, tako materialno kot medijsko, kar njim, resničnim inovatorjem, nikdar ni uspelo in so ostali na margini. Da so v članku ob tem napačno navedene še letnice – ne 1972, ampak par let kasneje, in ne 1997, ampak 20 let prej – je pa itak samo še pika na i.
