Na neki točki, še posebej če je ta oddaljena približno 30 let od izhodišča, se ustvarjalec rad obrne nazaj. T. i. napredek se običajno izkaže za izpraznjeno formulacijo, avtor/izvajalec je svojo glasbo razvil v smer boljše produkcije, bogatejših aranžmajev, kompleksnejših struktur, besedila so postala »zrela«, a bistvo, draž prvinskega ustvarjanja in izvajanja se je nekam izgubilo. Zato je mnogokrat pogled nazaj obvezen; in tako je nazaj pogledala tudi berlinska aktivistka Gudrun Gut. S pajdašico Antye Greie je pripravila projekt Baustelle (Gradbišče), ki po robovih pobira zamisel njene zgodnje aktivnosti v berlinskih genijalnih diletantih Einsturzende Neubauten. Seveda pa je Gudrun toliko poštena do same sebe, da to ne more biti preprost skok nazaj, vmes se je pač zgodilo preveč vsega, kar jo je oblikovalo. Tako kot Grinderman ne morejo biti enostavno nadaljevanje The Birthday Party ali serija Musterhouse ne more biti enostaven nadomestek za zgodnje početje Einsturzende Neubauten, če podam primera, ki sta me napeljala k uvodnemu razmišljanju.
Gudrun Gut in Antye Greie sta album zasnovali iz zvokov gradbišča, a nikakor nista ostali pri tem. Zvok vrtalnih strojev, šumenje peska, udarjanje kladiv se je skozi proces semplanja in cut–up tehnike umaknil izvorom elektronskih pomagal. Ti zvoki so kvečjemu temelji, ki so na koncu skriti pod nadgradnjo, ki je večinoma sestavljena iz elektronskih gradnikov in okrašena z vokalnimi intervencijami. Ideja »gradbišča« aplicira na idejo stalnega rušenja in gradnje. Zato je izbira napeva iz tridesetih let prejšnjega stoletja, Wir Bauen Eine Neue Stadt (Gradimo novo mesto) nadvse logična. In to dvakrat. Prilega se konceptu albuma in taisti napev iz otroške opere Paula Hindemitha so že v zgodnjih osemdesetih priredili Palais Schaumburg, ki so bili del t. i. »nove nemške scene«, in njen del je bila tudi Gudrun Gut s članstvom v več tovrstnih skupinah (Mania D, Malaria!).
Kasneje je Gudrun opustila delovanje v skupini, posvetila se je elektronski glasbi, kajti ta ji je omogočila bolj samostojno ustvarjanje. Zato je Wir Bauen Eine Neue Stadt v njeni preobleki plesno poudarjen zapis, kjer je industrijski zven le oddaljen odmev. Na drugi strani je za kočljivejše podrobnosti tu zadolžena zvočna skulpturistka Antye Greie. Če je Gudrun prinesla poglavitne ideje, jih je Antye izpeljala. Posebej je to razvidno iz napol ambientalnih, eksperimentalnih zapisov, kjer se obe poigravata z mikrozvoki, s šumi, odmevi, prasketanjem, drhtenjem. Nasprotje, ki ga nakazuje že oblikovanje naslovnice, se vije skozi več aspektov plošče. Nasprotje med mehaničnim tekom elektronskih udarcev in senzualnim vokaliziranjem, ki se ne izogiba niti erotičnim medklicem. Hladnim kovinskim zvokom Gudrun in Antye postavljata nasproti mehkobo akustičnih glasbil. Seveda ne gre preveč poenostavljati; njun svet je kompleksen, glasbeni kolaž pa prepleten s sestavinami, ki ponuja vsakič drugačen, prenovljen posluh.