Alex B je sveža kri na ameriški glitch hoperski, wonky … sceni. Prah je dvignil že s prvimi singli, na katerih domiselno kombinira nasekane koščke semplov z sintetiziranimi linijami in hiphoperskimi bobni. Ležerno, a bizarno, mehko, a udarno! Je eden tistih izvajalcev, ki so z neverjetno malo izdanega materiala že zbudili pozornost svetovnih publik, hitro pa je moral delati tudi razne remikse (najbolj referenčni primer izjemno hitrega preboja na isti sceni je Škot Hudson Mohawke). Pred nekaj meseci ga je doletela čast, da je pripravil miks za založbo, s katero bi radi sodelovali vsi – za Brainfeeder Flying Lotusa. Takrat smo tudi premierno slišali velik kos pogače, ki se imenuje Moments.
Mladčev prvenec je izšel pri sveži založbi Elm & Oak, gre pa za prepoznavno mešanico mnogih slogov, od osnove, ki je vkoreninjena v hiphop, pa do (avantgardne) elektronike 90. let, (pop) elektra 80. in novega soula. Večina posnetkov je izjemno kratkih (česar smo sicer pri tovrstnih godbah že vajeni), prehodi med slogi, med deli, ki so neposredno surovi, in tistimi, ki so subtilno zasanjani, pa so narejeni obrtniško vešče. Alexu se s prvo ploščo očitno mudi pokazati vse tehnike in smernice, ki se jih je dodobra napiflal v studiu, zavidamo pa mu lahko tudi pri izboru semplov, ki so precej nekonvencionalni in učinkoviti. Kot namiguje že sam naslov, je Moments dodelana skicirka. Je skupek koščkov, utrinkov, ki včasih (pre)hitro švignejo mimo in tako je pri kar nekaj posnetkih ponovno poslušanje obvezno.
Če na najbolj žmohtnih delih Alex daje vtis izkušenega mačka, pa svoje mlečne zobe pokaže pri necelovitosti projekta. Nekaj posnetkov namreč učinkuje nedokončano in suho oziroma (pre)monotono. Tako je na albumu opaziti nekaj nihanj, kar pa ne omaje resneje dejstva, da gre za enega bolj izstopajočih mladih producentov v res nabasani množici “beatmakerjev”, ki so se masovno pojavili predvsem na forumih, portalih, blogih in drugih skupnostih na spletu v zadnjih letih. Pri naslednjem njegovem projektu pa bi si le želeli malo več potrpljenja, torej daljše komade, saj veliko znanja pokaže tudi pri samih aranžmajih, ki močno presegajo repetitivne zanke številnih kolegov. Avantgardni hiphop s svetlo prihodnostjo!
