A bo? A bo?

MetalWitch 13: Mist, Inmate, Britof; ČinČin, Ljubljana; 2. oktober.2021 od 19:23 do 22:00

Svet je obrnjen na glavo drugi del. Za prvi del klikni na Seven Days in May.

Časovnica:

19:23 – Inmate

20:45 – Britof

21:34 – Mist!

Gospod organizator, zelo prijazen človek že zrelih let, ki je (po)skrbel za popolno organizacijo, tudi za tiste, ki nastopamo iz ozadja (po tanovem sem nečak iz ozadja), mi je na kratko razložil zgodovino MetalWitch. Naenkrat sem se znašel med klientelo, ki po izgledu ni bila metalske sorte, a je vztrajala do konca. Konec je bil ob desetih zvečer. Prisluhnil sem tudi najbrž očetu, upokojencu z mobitelom, ki je vestno fotkal bende, ter hčerki, ki sta razglabljala o svetu, o odnosih in sploh o vsem, tudi o paradižnikih, ki jih prinese sin na nedeljski obisk, vmes pa sta prisluhnila bendom. Skratka, zelo uravnoteženo občinstvo. Metalska publika pa itak zvesta in zelo prijazna. Vedno uživam. Vedno.

Malce mi je bilo žal, da se nisem do konca pridružil debatam, a sem se raje posvetil bendom, ker vsega bi bilo prehitro konec. Vmes so v ČinČinu, ki je mimogrede super plac, ali raje kar v NIČNIČ-u zavrteli Eye of a tiger, kar je imel sigurno človek, ki je prehodil mnogo korakov, in Born to Run. Na trenutke me je imelo, da bi zbežal. Nekam v temo, v neko drugo ulico Tobačne. Oder v Činčinu/Ničniču ali Food Porn, kot se mi je na trenutke zabliskal napis nad njim, je postavljen rahlo nerodno, da zid, ki je blizu odra, odbije zvok in sproža problem za oglaševalce, pa ne za tiste iz marketinga.

Vse tri bende ni za primerjati!

Ko so začeli inmate, sem mislil, da je tonska. Dva komada sta bila dovolj za uglasitev, da so kar nadaljevali. Pri njihovem nastopu se je zgodil oder-zid-odboj. Verjamem, da polnost muzike gre vkup z nešteto efektov in feršterkarije, a vokal karizmatičnega pevca se je izgubil – mogoče Less is More? Z mešanico new metala/metala/NIN in nekaj novega zvoka sporočajo, naj metal ne bo underground. To so želeli sporočiti tudi z nastopom na Emi, ko so se nekateri na drugi strani ekrana spraševali, kaj je zdaj to; sam sem mnenja, naj sporočilnost underground žanrov pride na plano. Kako to zapakirati, je pa druga zgodba. inmate niso ravno po mojem okusu. Na trenutke se mi je zazdelo, da so se vsi inštrumenti na polno pomešali med sabo. So bend za festivale. Primešali so tudi stare komade, ki so začuda prav fajn sedli, zadnji štikelc Victorious pa je noro popestril zvočno podobo: “Sun will rise again!” Duhovno plat glasbe je za čutiti. Močno. Potem je bilo konec.

Ponižnost in hvaležnost pevca Britof je bila obratno sorazmerna z igranjem in nastopom benda, ki je dobesedno ukradel šov. Britof ima bobnarja, ki bi najraje razbil vso baterijo, po drugi strani pa bobna s takšnim občutkom, da me ni bilo strah. Še posebej, ker stoner/metal glasba ni nežna. Trije fantje se zavedajo prisotnosti trenutka nastopa in eksplozije, ki so jo ustvarili s kitaro, basom in bobni. Mešanica Motorhead in Nebule nas je popeljala v neskončen odklop pravega stonerskega koncerta. Zraven pa še rjoveči glas prijaznega Korošca, ki se  je vmes drl: »A bo? A bo,«, da bi zbudil ljubljansko občinstvo, ter se zahvalil kolegici iz Mist! za posojeno činelo. Potem pa naprej… stresli so temelje ČinČina in imel si občutek, da niso imeli namena nehati. Britof sodi med tiste bende, ki najbrž nikdar ne bodo veliki, a njihov čar je ravno v tem, da ostanejo kvalitetni na svojsten način – šel bi jih poslušat tudi v Tadžikistan. Ohranjajo spomin na tiste dobre čase, ko so bili stonerji na višku slave. Naj tako tudi ostane.

Namesto predhodno napovedanih Necrotik, ki so nastop odpovedali zaradi višje sile, so 13. MetalWitch zaključili Mist!. Bend se trudi, vse dobro, le malo več vaje in koncertov.

MetalWitch 13 – užival sem, še kdaj!

Share