Deset pesmi na plošči zasedbe Živel je mož, v kateri igrajo nekatere staroste slovenske glasbe, ki pa jih na srečo ne boste našli v množičnih medijih, ker imajo početi pametnejše stvari, bo razveselilo ne samo pristaše bluesa, jazza in zahtevnejših latino ritmov (bossa nova, samba …), pač pa tudi vse, ki jih zanima in navdušuje kakovostna slovenska avtorska inštrumentalna glasba. Na plošči je zgolj ena vokalna izvedba in sicer pesem Prazne duše. Gonilni avtorski sili zasedbe sta Matjaž Jarc, skladatelj, pisatelj in inštrumentalist (pa še kaj bi se našlo) in Miloš Kosec, kitarist in komponist, ki je spisal tudi besedilo za Prazne duše. Bobna Marko Avanzo (Tajga, Dekameroni, EMŠO Blues Band, Agencija Rokenrol), Jaka Jarc in Drago Petaković pa sta na plošči prispevala vokal in klaves. Inštrumentalni trio kitara-bas-bobni je sicer jedro izvedb na plošči, ki bi jih morda s skupnim izrazom lahko poimenovali tudi fusion, pa vendar gre za bolj izčiščene inštrumentalne izlete v posamezne žanre americane in latino-americane. Od začetne pesmi Dragica, preko Honey I’m Home, Malfunction in zaključne Samba de veto se Kosec, ki je za ploščo prispeval največ pesmi, ne pusti vkalupiti v eno samo zgodbo ponavljanja obrazcev Les Paula, Claptona ali bratov Allman, da je kitara tista, ki mora nositi pesem, pač pa to prepusti ritem sekciji in svoje solistično delo umeri po principu »pogovora« z bendom. Jarčeva prispevka Bela Bitch in Radio to glasbeno zgodbo dopolnjujeta z nekolikanj progresivnejšim pristopom; pri Radiu preseneti zanimiv zven bobnov, nekako apokaliptičen, kot bi pesem dala naslutiti še eno plast plošče – tisto angažirano. Naslov Radio bi lahko potemtakem razumeli tudi kot nekakšen »protestniški« inštrumental. To je seveda zgolj ena interpretacija.
Na YouTubu lahko v izvedbi zasedbe slišite med drugim tudi izjemno intenzivno izvedbo pesmi Stormy Monday, ki jo bo večina prepoznala z repertoarja zasedbe Allman Brothers, izvajal pa jo je že T-Bone Walker. Vitalnosti zasedbe gre pripisati tudi duhovit naslov plošče; čeprav zgodbo o možu s psom poznamo v več različicah, jo moramo tokrat vzeti tudi kot opozorilo: plošča Imel je psa ni zgolj glasbeni izlet pomembnih slovenskih glasbenikov; je hkrati zanimivo novo poglavje v njihovem ustvarjanju in dokaz, da se kljub resnosti pristopa k delu, kompoziciji in aranžmajem fantje znajo tudi zabavati.
