Pet kantavtorjev – Peter Andrej, Dani Bedrač, Andrej Guček, Tadej Vesenjak in Matej Krajnc – razpravlja o liku, delu ter vlogi kantavtorja. Prvič.
Kantavtor je vsak, ki piše pesmi, in se spremlja na inštrument, pravi najbolj splošna razlaga, ki na ta način kantavtorsko polje definira zelo široko. Kantavtorja si potemtakem lahko tolmačimo kot nekakšnega pesnika z “dodano (glasbeno) vrednostjo” – bodisi akustičnega trubadurja, hitrojezičnega reperja, elektronskega jezdeca, rokovskega poeta in še kaj. Se v kakšnem od teh opisov prepoznate tudi sami? Javnost vas vsaj večinoma namreč dojema kot kantavtorje. Ali so (še kakšne druge) definicije kantavtorstva/kantavtorjev po vašem mnenju sploh potrebne in zakaj (ne)?
Peter Andrej:
Kantavtor je nekdo, ki v sebi združuje pravega pesnika, glasbenika in navdahnjenega izvajalca in ga je v čisti obliki v naravi najti zelo malo. Če za svoj izraz uporablja kitaro ali digitalno ropotijo je navsezadnje čisto vseeno dokler to dela prepričljivo in iskreno.
Dani Bedrač:
Mislim, da kakšne druge definicije kantavtorstva niso potrebne, saj gornja precej dobro opredeli ta pojem, v njem pa se seveda tudi ustrezno prepoznam. Morda bi dodal le, da smo v poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja kantavtorstvo nekako bolj enačili s pojmom “akustična glasba”. Šlo je za izvajanje lastnih pesmi ob spremljavi pretežno akustičnih inštrumentov (kitara, lutnja, klavir ipd.). Takratni kantavtorji oziroma “akustičarji” (Pengov, Dolenc, Kovačič in dr.) smo se opirali v glavnem na svojo poezijo, ki smo jo uglasbili predvsem v folk in/ali rock maniri.
Matej Krajnc:
Moja definicija je predvsem “avtor, ki svojo poezijo tudi uglasbuje in izvaja”. Poudarek je na ‘poezijo’ in to predvsem zato, ker je pojem (ki ga sam uporabljam zgolj po sili razmer; drugače se ljudem namreč težko dopove, kaj počenjam) ”kantavtor” postal v našem prostoru silno zlorabljen in se vse meče v isti koš – vsak, ki igra kitaro ali klaviature in poje ali, še bolj aktualno, repa nekaj svojega, je danes že kantavtor. Treba pa je poudariti, da je pri nas (in drugod) ta oznaka svojčas vključevala predvsem tiste avtorje/glasbenike, ki so prepevali kakovostna besedila, taka, ki stojijo tudi na papirju (bodisi angažirana ali pa intimna). Zdaj te ločnice niso več tako ostre, široke so in zamegljene, kar ni dobro. Tudi rap je postal silno zlorabljen pojem, v veliki večini poligon za nedeljske rimarje. Zato je zadevo vendarle treba precizneje definirati. Sam bi se morda prepoznal v definiciji pesnika z dodano glasbeno vrednostjo, kot je to nekoč opredelil že Townes van Zandt.
Andrej Guček:
Tem splošnim definicijam ni moč ničesar očitati, razen tega, da jim ni moč ničesar očitati, saj izrekajo to, kar je očitno. Očitno pa je tudi to, da vsak ki, igra instrument in poje lastno besedilo na lastno glasbo, ali kako drugače na glasbeni način izraža svoj odnos do sveta, še ni kantavtor. Zame je kantavtor dvignjen do dignitete svojega pojma šele takrat, ko mu uspe na samo njemu lasten način povezati besede, glasbo, ritem, melodijo, harmonije, na ta način, da skozi resnico, ki ga posiljuje, zasije izbrušena glasbena užitkovnost, ki ji ni mogoče ničesar dodati ali odvzeti. Funkcionira namreč kot zaključena partikularnost, vendar pa ravno skozi to proizvaja univerzalno lepoto in s tem umetnost. Skratka, kantavtor je najprej besedno-glasbena užitkovnost realizirana zase in s tem za druge. Tega pa ni tako lahko doseči, zato so kantavtorji redki, ne glede na zvrst skozi katero se izražajo.
Tadej Vesenjak:
Z definicijo “večstransko glasbeno delujočega človeka v eni osebi” se strinjam, rad bi dodal le, da če so/smo kantavtorji neke vrste nasledniki srednjeveških trubadurjev, ki so prenašali novice, peli o zgodah in nezgodah velikega in malega človeka, potem je do neke mere naloga sodobnega kantavtorja lahko podobna. Kar pomeni, da naša naloga ni zgolj zabavati in kratkočasiti ampak tudi ali pa predvsem odslikavati svet okoli nas. Vsaj ena od komponent novodobnega kantavtorskega interpreta bi lahko bila prav ta. Seveda pa je stvar vsakega posameznika katera zgoba mu je ljubša in predvsem o katerih stvareh lahko piše in poje tako, da bo njegova interpretacija doživeta in ne odigrana!
Kantavtorska bitja in žitja:
PETER ANDREJ
Peter Andrej je pesnik in pevec, glasbenik in glasbeni producent. Začel je v osemdesetih kot član »legendarnih Lauženkov iz nahkastla«, ki so s svojo mešanico glasbenih balad in parodij rogovilili po Štajerski. Pohorske poti leta 1994 izidejo na kaseti (CD izide 2003) kot uglasbena poezija Janka Glazerja, znamenitega Rušana, s spremno besedo maestra Bojana Adamiča na zavihku. Sledijo: Hiša iz kart, uglasbeni songi Borisa A. Novaka (Rumlkukl 1988), Valovanje (Litera & Cezam, 2003), sodelovanje s pesnico Eriko Vouk, uglasbeni pesniki na plošči Povabilo na čaj (Klub KU – KU 2006). Libero (Klub KU-KU, 2009 – producent Drago Mlinarec) požanje odlične kritike, Ciproš (Klub KU-KU, 2010) je v znamenju sodelovanja s quintetom Piazzolleky. Sledi solo plošča Tujec, uglasbene pesmi Augusta Pavla (Pavlova hiša, 2011). Piše tudi glasbo za gledališče, lutkovne predstave, od 2008 pa ustvarja Festival Pohorska pravljica. Od leta 2003 je producent mednarodnarodnega Festivala kantavtorstva – Kantfest.
Spletna stran: http://www.myspace.com/peterandrejband
DANI BEDRAČ
Je predvsem pesnik, svojo poezijo pa že od nekdaj izvaja tudi v glasbeni obliki. V preteklosti je to počel v skupinah (Kladivo, konj in voda, Shithead Folk trio, Aletheia idr.), zadnji dve leti pa v glavnem nastopa kot kantavtor. Je tudi nekdanji ustanovitelj in sedanji programski vodja tradicionalnega Festivala akustične glasbe v Žalcu. Izdal je več pesniških zbirk in nosilcev zvoka, pisal pa je tudi glasbo za gledališče in razne plesne skupine. Kot kantavtor poleg samostojnih koncertov nastopa tudi na literarnih večerih, na otvoritvah razstav in podobnih dogodkih.
Spletna stran: http://bedrun.blog.siol.net
Facebook: http://www.facebook.com/Bedrun
MATEJ KRAJNC
S kantavtorstvom se ukvarja od leta 1992, ko je začel uglasbovati lastno poezijo in nastopati z repertorjem gospela, bluesa in countryja. Leta 1998 posname prvo ploščo, koncertno gospelovsko Glory And Honor, naslednje leto sledi avtorski album Na prvem ovinku. Med 2002-10 posname niz plošč z uglasbljeno poezijo, ki jo vidni glasbeni kritiki in uredniki (Weber, Poštrak, Longyka) umestijo med vrhunce slovenskega avtorstva. Dvakratni gost oddaje Izštekani, sodelavec Kantfesta, projekta RPP (Rokerji pojejo pesnike). V letih 2008 in 10 sodeluje tudi pri projektu Vala 202 Imamo dobro glasbo. Šest let dela na Radiu Slovenija kot pomočnik v Oddaji Janeta Webra. Leta 2010 začne sodelovati s hrvaško založbo Slušaj najglasnije!, kjer med 2010-11 izda osem plošč, soustanovi zasedbo Brem, nastopi na Festivalu šansona, že več kot desetletje pa deluje tudi kot glasbeni publicist, zgodovinar in prevajalec opusov vidnih popularnih glasbenikov.
Spletna stran: www.matejkrajnc.com
ANDREJ GUČEK
Z glasbo se je začel ukvarjati v mali šoli, ko je začel obiskovati pouk violine. Kasneje je instrumentarij razširil na akustično in električno kitaro, klavir in orglice. Prvi začetki delovanja v skupini Hiša segajo v leto 1981, vendar je delovanje kmalu za deset let zamrlo. V tem obdobju je igral v različnih rock in pop zasedbah doma in v tujini. Od 1991 do 2011 je s skupino Hiša izdal deset albumov, za sedem studijskih plošč pa je napisal avtorsko glasbo in besedila. Leta 2010 je izšel njegov akustični kantavtorski prvenec Temne zore.
p.s. Andrej Guček nastopa v Cankarjevem domu 5.12., ob 20-letnici delovanja skupine Hiša.
Spletna stran: www.andrejgucek.com
Facebook: http://www.facebook.com/profile.php?id=716006033&ref=tn_tinyman
TADEJ VESENJAK
Je kantavtor, ki v prleščini misli, “guči” in poje. Njegova besedila so izpovedna, življenjska, družbenokritična in humorna, njegova glasba pa je mešanica folka in bluesa z močnim rokovskim pridihom. Je petkratni nagrajenec kantavtorskega festivala Kantfest v Rušah in udeleženec festivalov LENT 2007, 2008, 2009. Nastopil je na večeru šansona La vie en rose, prejel nagrado za najboljše besedilo na festivalu Pesmi o vinu v Ormožu (2009) za pesem »Ostani še malo«, bil pa je tudi gost Jureta Longyke v oddaji Izštekani. Leta 2008 v samozaložbi izda album Samo mrtve ribe plavajo s tokom.
Spletna stran: www.myspace.com/kantavtor
