Dvomim, da je gledano na velikost ozemlja in število prebivalcev še katera druga država na svetu dala toliko izvrstnih klarinetistov, kot Slovenija. Delo, ki so ga z velikim trudom zastavili Alojz Zupan, Miha Gunzek, Albin Rudan in Ernest Ačkun, danes s spoštovanjem in na vrhunskem profesionalnem nivoju nadaljuje mlajša generacija, katere vidni član je tudi Andrej Zupan, zelo plodovit in aktiven glasbenik, ki se ob solističnem igranju in profesuri klarineta posveča najmanj še tudi pihalnemu (ETA Cerkno) in mandolinskemu (Orkester Mandolina Ljubljana) orkestru. Klarinetist, ki ima za seboj že tudi obsežno biografijo, se tokrat predstavlja s ploščo izključno slovenskih del, pisanih za priljubljeni duo klarineta in klavirja, pridružil pa se mu je še mladi pianist Jan Sever.
Nedvomno ni naključje, da se plošča zdi kot antološki pregled glasbe za klarinet in klavir izpod peres domačih skladateljev od starejših (Adamič, Mihelčič, Lebič …) do mlajših (Mauko, Kamplet), Zupan pa je, kot zapiše v knjižici CD-ja, zavestno “izbral tiste skladbe, ki se v svojih naslovih rahlo spogledujejo z nadrealističnostjo”. Posebna poslastica v tem smislu je Golobova Groteska, prva skladba na plošči, ki z demoničnim karakterjem in prav takšno izvedbo nastavi pravo vzdušje in poslušalca učinkovito pošlje v nadrealistični svet, ki ga omenja Zupan in ki ga učinkovito ozavešča predvsem moč sugestije, poslušalec sam pa je tisti, ki ji mora ob poslušanju na široko odpreti vrata in se prepojiti z njo – ob tej glasbi in izvedbah to po izkušnjah podpisanega ne bi smelo biti težko.
Tinkarin rojstni dan Bojana Adamiča ob letošnjem Adamičevem letu seveda dobi še dodaten prizvok; v letu 2012 smo se namreč ob raznih priložnostih spominjali 100. obletnice rojstva tega zelo priljubljenega in pogosto izvajanega skladatelja, katerega glasba pogosto zazveni predvsem v izvedbi njemu tako ljube zasedbe, pihalnega orkestra. Seveda tudi iz omenjene skladbe kipi zanj tako tipični, pogosto šegavo-melanholični glasbeni karakter, ki sta ga Zupan in Sever na posnetku ujela in interpretacijsko prikazala v tisti pravi luči. Gre tudi za prvi objavljeni posnetek omenjene skladbe, kar mu daje dodatno težo, plošči pa antološko komponento.
Posebej zanimive za poslušanje, izvajalcema pa nedvomno v izziv so tri daljše, tristavčne skladbe: Pripovedke op. 46 Blaža Arniča, Tri pravljice Marjana Lipovška in Tri uspavanke za Jasno Pavleta Merkùja. Razveseljiva je tudi objava dveh skladb mladih skladateljev, Zloma Tine Mauko in Fantazije Roberta Kampleta, ki s svojima deloma pričata, da se tudi (ali posebej) ob mlajši skladateljski generaciji ne gre bati za prihodnost domače glasbene literature za klarinet in klavir. Ušesu običajnega, glasbe za klarinet nevajenega poslušalca pa bo nedvomno najbolj fascinantno zvenela skladba Chalumeau (Lojze Lebič), pisana za solo klarinet in popestrena tudi z mnogimi “posebnimi učinki”, uporabljenimi in odigranimi skrajno učinkovito – več ne razkrijem, prepričajte se sami!
Zupan je vselej prepričljiv interpret glasbe za klarinet, kar dokazuje že dolga leta tako na živih koncertih, kot na mnogih ploščah. Poslušajte na primer, kako vešče predvsem v Arničevih Pripovedkah izbira zdaj ostrejši, zdaj toplejši in mehkejši ton in kako polni so njegovi pianissimi. Odlični pianist Jan Sever ga zgledno in brezhibno podpira v vsakem taktu, kar močno dvigne prepričljivost izvedb in ga postavlja v družbo odličnih pianistov, pri katerih je Zupan očitno nezmotljiv (v preteklosti npr. Darja Mlakar in Blaž Pucihar). Ker pa so na plošči samo slovenske skladbe, “napisane na pobudo priznanih slovenskih klarinetistov”, pa sem prepričan, da je ob pripravi in snemanju plošče imel v srcu tudi svojega očeta, še ne pred letom preminulega legendarnega klarinetista Alojza Zupana – Vuja, in da je plošča na nek način tudi poklon njegovemu spominu in nesmrtnemu pečatu, ki ga je zapustil vsem slovenskim klarinetistom, ki so se kdaj srečali z njim.
Čeprav bodo najštevilčnejši poslušalci made in slovenia pač klarinetisti, ki naj jim bo plošča v poduk in zgled tako v programskem, kot tudi tehničnem in interpretacijskem smislu, pa jo seveda toplo priporočam vsem ljubiteljem klasične oz. komorne glasbe, ki radi prisluhnejo zvoku klarineta, ki je v enem taktu lahko tako veseljaško razigran in v naslednjem tako mistično umirjen.
