Izjemen glasbeni poklon največjemu mojstru filmske glasbe, Johnu Williamsu.
Največji skladatelj filmske glasbe našega časa, Američan John Williams je februarja letos praznoval častitljivih 80 let. Ob tej priložnosti so se mu po vsem svetu poklonili s koncerti njegove nesmrtne filmske glasbe, izšlo pa je tudi nekaj “jubilejnih” CD plošč, večinoma kompilacij Williamsovih najbolj znanih filmskih tém. Še posebej tesno vez je skladatelj začel tkati pred več kot 35 leti z Londonskim simfoničnim orkestrom (LSO), prijateljstvo pa se je skozi desetletja razvilo v eno najbolj znanih in uspešnih sodelovanj med skladateljem in simfoničnim orkestrom, saj se je Williams vedno znova vračal k LSO in s tem izjemnim orkestrom posnel nekaj svojih največjih mojstrovin, npr. glasbo za filme Superman, Raiders of the Lost Ark in The Fury ter za vseh šest filmov iz vesoljske sage Star Wars.
Zato je bilo seveda pričakovano in neizbežno, da je tudi LSO ob Williamsovem jubileju pripravil koncert njegove filmske glasbe (samo iz filmov Stevena Spielberga, s katerim Williams sodeluje že slaba štiri desetletja). Ker skladatelj čez lužo žal ne potuje več (njegovo zadnje sodelovanje z LSO se je zgodilo leta 2005), koncerta žal ni dirigiral; taktirko je v roke vzel Frank Strobel, dirigent, ki se že dolga leta zelo intenzivno in uspešno posveča prav filmski glasbi. Orkester vedno znova prepriča z vrhunsko kondicijo in brezhibnimi izvedbami, enkratni sta predvsem godalna sekcija z bogato prekipevajočo, žametno mehkobo tona in nezmotljiva, kristalno jasna trobilna sekcija. Tokratni koncertni mojster in solist Carmine Lauri je v svojem nagovoru v koncertnem listu zapisal, kako ga še vedno fascinira, ko pred snemanjem nove filmske glasbe “na stojala dobimo vsak svoj part, prižge se rdeča luč in ta čudoviti orkester že ob prvem branju odlično odigra še tako težke skladbe”.
Poslušali smo glasbo iz mnogih največjih Spielbergovih filmskih uspešnic zadnjih desetletij in če so bile izbire, kot so Jurassic Park, Jaws, Schindler’s List (solistično violino je igral Carmine Lauri), dva filma o Indiani Jonesu, Hook, Close Encounters of the Third Kind in E.T. the Extra-Terrestrial pričakovane, pa se povprečni poslušalec in gledalec filmov gotovo nista nadejala glasbenih odlomkov iz soundtrackov filmov War of the Worlds (precej disharmonična in atonalna, a fascinantna glasba), Empire of the Sun, The Terminal (s solistom, klarinetistom Chrisom Richardsom), Munich (dodatek) in 1941 (dodatek). Skladba iz filma o Indiani Jonesu je bila s filmsko kompozicijsko tehniko t.i. mickeymousinga, ki je izvajalsko zelo zahtevna, nemara najizjemnejši prikaz brezkompromisne virtuoznosti orkestra, o kateri s ponosom govori Lauri in pred njim že nešteti skladatelji in dirigenti, ki so kdaj delali z LSO.
Čeprav je bila na odru res velika zasedba, saj filmska glasba zaradi svoje narave bogate orkestracije in razširjenega inštrumentarija praviloma terja ogromen orkestrski aparat, bi pri nekaterih skladbah prav prišel tudi veliki mešani zbor, pri glasbi iz filma Terminal pa harmonika (na snemanju soundtracka jo je igral odlični ameriški harmonikar s slovenskimi koreninami Guy Klucevsek, ki smo ga poslušali že tudi v ljubljanskem Cankarjevem domu). Koncert so občasno popestrile tudi video projekcije na velikem platnu, kjer smo lahko spremljali prizore iz filmov, katerih glasbo je orkester igral.
Čeprav je šlo za koncert filmske glasbe izključno iz Spielbergovih filmov, zadnji dodatek ni mogel biti nič drugega kot glavna téma iz filmov Star Wars, ki jo je popolnoma navdušena publika na popolnoma razprodanem koncertu toplo pozdravila z navdušenimi vzkliki in spontanim aplavzom. Ko človek posluša točno to glasbo v izvedbi točno tega orkestra, mu je po nekaj taktih jasno, da tako lahko igra samo LSO. Ta edinstveni občutek je bil vsekakor tisti, ki tudi na tokratnem koncertu ni izostal – nasprotno, zgolj potrdil je, da je LSO nedvomno res “popoln filmski orkester”, kot ga je nekoč poimenoval režiser Muir Mathieson in orkester, ki – glede na jubilantovo obletnico prijetno naključje – filmsko glasbo ljubi, spoštuje, igra in snema že polnih osem desetletij. Spoštovani maestro Williams, dragi LSO, še na mnoge soundtracke!
