TURBO IN ŠE VEČ

Turbo (Turbo, režija David Soren, glasba Henry Jackman, 2013)

Izdelovalci animacij Madagaskar (2005, 2008, 2012, in obljubljenega 2013) ter Kung Fu Panda (2008, 2011 in baje 2015 dalje), so se podali na divjo vožnjo z najpočasnejšim možnim bitjem – polžem. Da gre za podiranje vseh mogočih stereotipov in mišljenj o tem, kaj kdo zmore in česar ne, zagotovo ni potrebno posebej poudarjati – je pa res, da gre v prvi vrsti za animacijo, v katerih plasteh najde vsakdo nekaj zase: od naivnega razumevanja sveta do izredno krutih in neizprosnih zakonov narave, od preprostih puhlic pa do izredno premišljenih izjav, od dobrih in hudobnih likov do telebanov in resničnih prijateljev. Kakorkoli že pogledamo na ta animirani film, lahko ugotovimo, da ima v sebi tudi kar nekaj didaktičnih trenutkov, sploh za današnji čas. Na primer: ali je slava resnično vse, kar potrebujemo, ali pa plačujemo zanjo določeno (previsoko) ceno? In kaj ostane potem, ko slava zbledi? Je človek sposoben pogledati naravo tudi z drugačnimi očmi, z očmi nekoga, ki je majhen in počasen?

Po glasbeni plati, ki nas pravzaprav najbolj zanima, pa je Turbo resnični juke-box, v katerem se najde marsikaj zanimivega, pa tudi odvečnega. Res je, da je partituro napisal Henry (Pyrce) Jackman, klasični glasbenik, ki združuje na simpatičen način dva svetova – tistega ‘klasičnega’ in onega, bistveno bolj ‘popularnega’, vendar je tega nekoliko manj, kakor bi lahko pričakovali. Njegovo glasbo je bilo kar dobro opaziti že v filmu Obuti maček (Puss in Boots, Cris Miller, 2011), pa tudi v trilerju Samomorilec (Man on a Ledge, Asger Leth, 2012). Kot filmski skladatelj se je morda še najbolj očitno pokazal v filmu Abraham Lincoln: lovec na vampirje (Abraham Lincoln: Vampire Hunter, Timur Bekmambetov, 2012), vendar je bil sam film bolj kot ne smešno slab. Sploh pa si je nagrado Annie za Kung Fu Pando (torej 2008) delil skupaj z dvema velikima imenoma filmsko-glasbenega sveta. To sta Hans Zimmer in John Powell, ki delata prav tako precej za DreamWorks Animation. Nagrado ASCAP (za filmsko in TV glasbo) pa je prejel leta 2010 za svoj prispevek v filmu Pošasti proti nezemljanom (Monsters vs Aliens, Rob Letterman in Conrad Vernon, 2009), kar je prav tako simpatična DreamWorks animacija.

V filmu Turbo naletimo na kar nekaj glasbenih citatov, med katerimi skoraj najbolj ‘izpade’ What’s New Pussycat iz davnega leta 1965 (!) v legendarni izvedbi Toma Jonesa. Skladbo sta napisala istega leta Burt Bacharach in Hal David za filmsko komedijo z istoimenskim naslovom (režiserja sta bila Clive Donner in Richard Talmadge, glavne vloge pa sama velika imena: Peter Sellers, Peter O’Toole, Romy Schneider, Woody Allen, Ursula Andress …). – in še danes malokdo ve, da je bila ta pesem dejansko velik filmski hit. No, kakorkoli – v izvedbi Snoop Dogg zazveni Let The Bass Go, ki je prava rap-adrenalinska poskočnica, s katero se naš polžek Turbo poda v avanturo. Prav tako dizzy je skladba It’s Tricky v izvedbi D.M.C. – saj se bo polžje življenje po njej prav resnično pospešilo. Tudi Drop it Like it’s Hot (ponovno Snoop Dogg) je rap-turbo navijačnica, s katero se zapolnjuje bolj kot ne vsebinska poglavja animacije. Da o tortiljah niti ne govorimo. Med temi, skoraj kot po radijski mreži izbranimi komadi, srečamo še ker nekaj podobnih pripovedi (Krazy, Jump Around, The Snail is Fast, Here We Come …), neprezrta pa mora biti še vsaj Goin Back to Indiana, legendarna skladba iz leta 1971 (natančneje: 16. septembra 1971), ko so jo predstavili The Jackson 5 (Michael Jackson, Randy Jackson, Jackie Jackson, Tito Jackson in Jermaine Jackson – ali na kratko ‘bratje Jackson’) na ABC TV special. Slišimo lahko otroški glas Michaela, kar je po svoje tudi pop-glasbeno-zgodovinsko precej zanimivo. V ta nabor zgodovinskih hitov lahko štejemo še Eye of the Tiger, ki jo je leta 1982 izvajal legendarni ameriški hard-rock bend Survivor. Skladba se je seveda iz anonimnosti pognala preko filmskega platna. Resnični hit je namreč postala šele, ko se je odvrtela v filmu Rocky III (Sylvester Stalone, 1982) in ostala kar 6 tednov na prvem mestu ameriške lestvice najpopularnejših. Zato je animacija Turbo tudi pregled pop-glasbene zgodovine.

Henry Jackman je prispeval v svoji filmski partituri najprej Another Day at the Plant, s katero uvede nekakšen jutranji slow-motion glasbeni utrip do prvega spopada s krutostjo okolice in narave. Po polžje, pač – vendar simpatično orkestrirano in ne preveč melodično ambiciozno. Komičnost pridobiva skladba na Ravelovski orkestraciji, s katero se Jackman poigrava prav na način tistih znamenitih Slik z razstave (Musorgski-Ravel). Njegova skladba Supersnail je odlična glasbena izvedba vsega tega, kar se v novem polžku dogodi, ko se potopi v turbo-kemijo, nadaljevanje zvočne ideje pa lahko spremljamo v delu Meet the Competition, vendar z mračnimi in usodnimi toni – kakor bi pogledali v zakulisje velikega uspeha in tam videli veliko umazanije. Poučno, ni kaj.

Njegova skladba Indianapolis, nekakšna vhodna uvertura prihoda v mesto upanja, je mehka apoteoza Disneyevskega formata, s katerim se gradi vzdušje v temi kinodvorane – orkestracija je skoraj takšna, kot jo je pred leti ‘izumil’ Alan Menken, vendar se hitro znajdemo v sunkih avtomobilske resničnosti, v hitrostnih zavojih in dirkališču. Tako smo že pri skladbi Tuck&Roll, ki pravzaprav vedno rešuje polžke pred zunanjim svetom. Slovenski prevod not-and-rol je posrečen, prav zaradi smiselnosti povezave s polžkom, ki tega ne more narediti. Ko pa mu uspe, pa ne more ven … Vendar se komad Tuck&Roll dotika še nečesa – glasbeno se uspe spogledati z emocionalnim delom misli vsakega posameznika, namreč: (za)kaj se skriva(mo) v trdni hišici. Zunanji svet zna biti včasih preveč resničen. Naslovna skladba Turbo je polna dobrega ritma in kratkih glasbenih fraz, s katerimi in ob katerih pridobivamo hitrost – zvočni material je tako rekoč dirkaški, glasbena dikcija pa navijaška. In tako postane tudi skladatelj Henry Jackman del te neustrašne dirke malega, a hitrega polžka, ki se podaja v svet strojev, motorjev, adrenalina in – slave.

In na koncu je zmagovalec samo eden …