Pet kantavtorjev – Peter Andrej, Dani Bedrač, Andrej Guček, Tadej Vesenjak in Matej Krajnc – razpravlja o liku, delu ter vlogi kantavtorja. Petič in zadnjič.
Kljub splošnemu prepričanju, da je glasba spremljevalka besedila kantavtorja, brez nje ne bi bilo niti komadov niti kantavtorjev. Kolikšno pozornost posvečate komponiranju, pisanju aranžmaja? Ali najprej napišete besedilo, za katerega kasneje ustvarite glasbeni aranžma ali teče proces v obratni smeri? Ali morda besedilo in glasbo ustvarjate sočasno? Malone vsi nastopate tudi v razširjeni zasedbi, v bendu. To pa spremeni tako sam glasbeni izraz, strukturo, kot tudi estetiko in dinamiko komadov. Malo za šalo in malo zares – je kantavtor v bendu sploh še kantavtor?
Peter Andrej:
Komadi nastajajo zelo različno, včasih se pojavi verz, stavek, ki začne krožiti v moji glavi. Včasih me nek zvok ali ritem tako dolgo gnjavi, da ga moram spustiti ven! Takrat je treba hitro začeti z delom, da ne pozabiš začetnega impulza. Aranžmaji so rak rana vsakega kantavtorja. Kakšni zmazki lahko nastanejo iz dobrih komadov zaradi slabih aranžmajev! Če nimaš aranžerja, se je najbolje držati principa manj je več. V bendu je težava, kako sinhronizirati te “štiri poroke in en pogreb”. Zato priporočam – kantavtorja, ki bi ga morebiti zalotili v bendu, je potrebno nemudoma prijaviti sveti stolici kantavtorstva, da prične s postopkom spreobrnitve.
Dani Bedrač:
Najprej je bila Beseda in beseda je bila pri Bogu – vsak pesnik je namreč edini pravi Bog (stvarnik) v lastnem literarnem vesolju. V mojem primeru torej skoraj vedno najprej nastane besedilo, čeprav se je že dogajalo tudi obratno. A to ne pomeni, da melodijski liniji in harmonijam posvečam manj pozornosti! Je pa res, da v glasbi stremim k spevnosti (pa ne v komercialnem smislu) in enostavnosti, čeprav se mi zdi slednja daleč od banalnosti in primitivnosti. Z aranžmaji je podobno – če nastopam kot kantavtor, mi zadostujeta enostavna ritmična kitarska spremljava in orglice, ker bolj kot na perfektni interpretaciji (nimam se za pevca, intonančno sem vedno rahlo mimo) plujem po sporočilnosti in vzdušju. Kadar pa igram v bendih, se seveda zaradi skupinskega načina dela discipliniram, delam bogatejše aranžmaje s solističnimi vložki raznih inštrumentov. V bendih (predvsem v zadnjem bendu Aletheia) pa se nagibam k bolj klasičnim (in manj rockerskim, še manj pa jazzovskim) glasbenim konceptom z ustrezno izobraženimi glasbeniki (čelisti, klasičnimi kitaristi, pianisti). V bendu seveda nisem kantavtor, ker moje pesmi običajno pojejo drugi – kantavtor pa bi bil, če bi jih pel sam (bend gor ali dol). V bistvu je kantavtor vsak avtor, ki poje svoje pesmi, mar ne?
Matej Krajnc:
Kar zadeva moje delo, so besede najpomembnejše, a glasba skoraj vedno nastaja sproti, narekuje jo že ritem verzov. Aranžma je pri meni večinoma inštrument in glas, a imam za vsako pesem tudi širšo zvočno sliko, ki jo ponavadi delam sproti.
V bendu si poročen s petimi ljudmi naenkrat – to je to. Luštno je, ker veš, da imaš ozadje, vendar si pri solo nastopih bolj svoboden. Trenutno sodelujem v zasedbi Brem – to je americana zasedba, kjer sodelujeta še soproga in basist Aleksander Cepuš. Igramo mojo poezijo, ki jo uglasbuje Aleksander, nekaj tudi jaz. Med 2000-2002 sem igral v Agenciji Rokenrol, ki je bila sprva moja spremljevalna zasedba, da sem dobil pogodbo z založbo Helidon, potem pa smo postali integralen bend. Prenehal sem, ker sem pogrešal solo pristop. Podobno je tudi z zasedbo Sužnji sendvičev, ki uradno še vedno obstaja, a nismo igrali že od 2008, ko smo v studiu 14 skupaj ustvarili posnetek za kompilacijo Val 08. Ni rečeno, da ne bomo še kdaj nadaljevali. V bendu so tudi obveznosti drugih članov, službe, družine, sam pa sem spet svobodnjak in še vedno precej sveže poročen, kar mi ugaja. Preživetje krpam drugje, a tudi glasba pripomore. V bendih sem se veliko naučil, priznam pa, da sem tozadevno precej trmast, imam svojo vizijo in se težko podredim. Brem je ta hip najbližje temu, kar mi ustreza. Ista zasedba sodeluje tudi na mojih solo zadevah.
Andrej Guček:
Zame določeni akordi, ki jih zaigram na klavirju ali kitari, lahko sprožijo besede, ki se povežejo v besedilo. Če pa imam besedilo, pa bodo pojmi besed nekako asociirali, priklicali melodijo. V redkejših primerih pa sem besede že slišal združene z melodijo, te pesmi tudi nastanejo najhitreje. Ko sta besede in melodija enkrat v sliki, je potrebno nekaj obrtniške spretnosti, da sliko izčistiš in da nastane kantavtorska glasba, song. Predvsem po nivoju te glasbeno-obrtiške spretnosti, interpretacije in hkrati seveda neke glasbene nadarjenosti, kantavtorji stojijo in padejo. Šele na ta način teksti zares dobijo dimenzijo, čeprav so sami zase lahko še tako dobri. Vzemimo npr. Nika Drakea, Tima Buckleya, Neila Younga, Tomaža Pengova. Če kantavtor ne more biti kantavtor v bendu, je slab ali kantavtor ali pa bend. Čudovit primer je Billy Joel.
Tadej Vesenjak:
Najprej nastane občutek, ki mu sledi akord in temu sledi naslednji, potem še tretji. Ko pa podoživim občutek, akordi dobijo ritem in temperament. Od tu naprej sledi iskanje sporočila, misel in ostale besede pa kot čebele okrog panja letajo v navideznem neredu, a vsaka točno ve ali je ta panj njen ali ne. Ta faza lahko traja nekaj dni ali več mesecev, dokler se v nekem, povsem nepričakovanem trenutku, ne zgodi prvi verz, ki učinkuje podobno kot povelje na bojišču predprejšnjih stoletij. Zgodilo se je že, da so bili verzi na kosu papirja pred mano v manj kot petih minutah. Potem tega “novorojenca” krstim in gojim, dodam, odvzamem, spremenim kako besedo, mesto naglasa, podaljšam vdih pred naslednjo besedo, dokler po približno dvesto variantah v različnem psihofizičnem stanju, v procesu kaljenja do detajlov, ki vzamejo največ časa, to dete postane odrasla oseba – pesem, kateri verjamem in jo kot oče svojega otroka prepustim ter jo zaupam svetu.
Kantavtorska bitja in žitja:
PETER ANDREJ
Peter Andrej je pesnik in pevec, glasbenik in glasbeni producent. Začel je v osemdesetih kot član »legendarnih Lauženkov iz nahkastla«, ki so s svojo mešanico glasbenih balad in parodij rogovilili po Štajerski. Pohorske poti leta 1994 izidejo na kaseti (CD izide 2003) kot uglasbena poezija Janka Glazerja, znamenitega Rušana, s spremno besedo maestra Bojana Adamiča na zavihku. Sledijo: Hiša iz kart, uglasbeni songi Borisa A. Novaka (Rumlkukl 1988), Valovanje (Litera & Cezam, 2003), sodelovanje s pesnico Eriko Vouk, uglasbeni pesniki na plošči Povabilo na čaj (Klub KU – KU 2006). Libero (Klub KU-KU, 2009 – producent Drago Mlinarec) požanje odlične kritike, Ciproš (Klub KU-KU, 2010) je v znamenju sodelovanja s quintetom Piazzolleky. Sledi solo plošča Tujec, uglasbene pesmi Augusta Pavla (Pavlova hiša, 2011). Piše tudi glasbo za gledališče, lutkovne predstave, od 2008 pa ustvarja Festival Pohorska pravljica. Od leta 2003 je producent mednarodnarodnega Festivala kantavtorstva – Kantfest.
Spletna stran: http://www.myspace.com/peterandrejband
DANI BEDRAČ
Je predvsem pesnik, svojo poezijo pa že od nekdaj izvaja tudi v glasbeni obliki. V preteklosti je to počel v skupinah (Kladivo, konj in voda, Shithead Folk trio, Aletheia idr.), zadnji dve leti pa v glavnem nastopa kot kantavtor. Je tudi nekdanji ustanovitelj in sedanji programski vodja tradicionalnega Festivala akustične glasbe v Žalcu. Izdal je več pesniških zbirk in nosilcev zvoka, pisal pa je tudi glasbo za gledališče in razne plesne skupine. Kot kantavtor poleg samostojnih koncertov nastopa tudi na literarnih večerih, na otvoritvah razstav in podobnih dogodkih. Dani je pravkar izdal tudi EP, ki ga lahko poslušate na tej povezavi.
Spletna stran: http://bedrun.blog.siol.net
Facebook: http://www.facebook.com/Bedrun
MATEJ KRAJNC
S kantavtorstvom se ukvarja od leta 1992, ko je začel uglasbovati lastno poezijo in nastopati z repertorjem gospela, bluesa in countryja. Leta 1998 posname prvo ploščo, koncertno gospelovsko Glory And Honor, naslednje leto sledi avtorski album Na prvem ovinku. Med 2002-10 posname niz plošč z uglasbljeno poezijo, ki jo vidni glasbeni kritiki in uredniki (Weber, Poštrak, Longyka) umestijo med vrhunce slovenskega avtorstva. Dvakratni gost oddaje Izštekani, sodelavec Kantfesta, projekta RPP (Rokerji pojejo pesnike). V letih 2008 in 10 sodeluje tudi pri projektu Vala 202 Imamo dobro glasbo. Šest let dela na Radiu Slovenija kot pomočnik v Oddaji Janeta Webra. Leta 2010 začne sodelovati s hrvaško založbo Slušaj najglasnije!, kjer med 2010-11 izda osem plošč, soustanovi zasedbo Brem, nastopi na Festivalu šansona, že več kot desetletje pa deluje tudi kot glasbeni publicist, zgodovinar in prevajalec opusov vidnih popularnih glasbenikov.
Spletna stran: www.matejkrajnc.com
ANDREJ GUČEK
Z glasbo se je začel ukvarjati v mali šoli, ko je začel obiskovati pouk violine. Kasneje je instrumentarij razširil na akustično in električno kitaro, klavir in orglice. Prvi začetki delovanja v skupini Hiša segajo v leto 1981, vendar je delovanje kmalu za deset let zamrlo. V tem obdobju je igral v različnih rock in pop zasedbah doma in v tujini. Od 1991 do 2011 je s skupino Hiša izdal deset albumov, za sedem studijskih plošč pa je napisal avtorsko glasbo in besedila. Leta 2010 je izšel njegov akustični kantavtorski prvenec Temne zore.
Spletna stran: www.andrejgucek.com
Facebook: http://www.facebook.com/profile.php?id=716006033&ref=tn_tinyman
TADEJ VESENJAK
Je kantavtor, ki v prleščini misli, “guči” in poje. Njegova besedila so izpovedna, življenjska, družbenokritična in humorna, njegova glasba pa je mešanica folka in bluesa z močnim rokovskim pridihom. Je petkratni nagrajenec kantavtorskega festivala Kantfest v Rušah in udeleženec festivalov LENT 2007, 2008, 2009. Nastopil je na večeru šansona La vie en rose, prejel nagrado za najboljše besedilo na festivalu Pesmi o vinu v Ormožu (2009) za pesem »Ostani še malo«, bil pa je tudi gost Jureta Longyke v oddaji Izštekani. Leta 2008 je v samozaložbi izdal album Samo mrtve ribe plavajo s tokom, ki bo v letu 2012 izšel tudi uradno, z bonus posnetki.
Spletna stran: www.myspace.com/kantavtor
