Štirje kantavtorji in ena kantavtorica – Xenia Jus, (Boštjan) Narat, Leon Matek, Andraž Polič in Marko Grobler razpravljajo o liku, delu ter vlogi kantavtorja. Tretjič.
Kantavtor je kot pozoren opazovalec in opisovalec tako intimnega kot javnega pogosto precej oster in prepoznaven kritik družbenih razmer. Kako je z družbeno kritiko in ostrino v kantavtorstvu danes? Kakšen je položaj kantavtorjev na tako imenovani »slovenski glasbeni sceni« – je njihova vloga v glasbenem in medijskem smislu marginalizirana ali širše prepoznavna? Koliko k prepoznavnosti kantavtorstva in kantavtorjev prispevajo festivali, specializirani za kantavtorsko glasbo (Kantfest Ruše, FAG Griže, Kantout Tolmin, Kantastik Ljutomer) in zakaj nimamo takšnih festivalov v večjih urbanih središčih?
Xenia Jus:
V desetletju za nami so bile doma in v tujini vzpostavljene zanesljive »info točke« – nekakšna križišča enakovrednih literarno-glasbenih cest oziroma stičišča sodobnega evropskega kantavtorstva (kot so na primer kantavtorski festivali). Takšne oblike druženja imajo določeno prednost »samooglaševanja«, a so ravno zaradi tega lahek plen splošne nacionalne cenzure. Slovenija je na tem področju visoko na lestvici »sramote«, saj Kantfest v času dosedanjega delovanja ni bil deležen omembe vredne finančne podpore iz naslova državnih sredstev. Kako zanimivo, da slednjih na primer nikoli ne zmanjka za famozne državne načrte, kot so reševanje bank, reševanje posameznikov, ki so povzročili nacionalni finančni in duhovni bankrot, reševanje okolju in ljudem nevarnih projektov in še in še. Kljub temu nekatere prej omenjene kantavtorske info točke delujejo. Kako delujejo, pa je vprašanje, ki bi ga bilo potrebno zastaviti tistim, ki načrtujejo dolgoročni nacionalni kulturni program. Nisem pa prepričana, če bi potem dobili odgovor na zastavljeno vprašanje.
Narat:
Ostrine ne manjka, vprašanje pa je, v kolikšni meri prodre v širšo javnost. Eden glavnih problemov glasbe na sploh, ne samo kantavtorstva, je izginjajoča institucija glasbenega urednika – nekoga, ki prevzema odgovornost in poseduje znanje in pogum, da sooblikuje okus poslušalstva. Festivali so krasna stvar in nujno potrebni, so pa dejansko odrinjeni na obrobje in zato v glavnem prepričujejo že prepričane.
Leon Matek:
Do katere mere je kantavtor »oster« je stvar njegove naravnanosti. Lahko je besen in gneven ali pa zbadljiv in hudomušen, pa govori o isti temi. Lahko se spotika ob dnevno tematiko ali pa se obrača k univerzalnim vprašanjem in svetu intime. Opažam, da ostrine v besedah danes ne manjka, a na določeni točki je že prišlo do inflacije angažiranosti, vsepovprek se benti in kritizira, a gre to nekako mimo ušes, se ne dotakne poslušalcev. S tujino nimam večjih izkušenj, je pa res zanimivo, da so vsi slovenski kantavtorski festivali na obrobju. Morda zato, ker so glavne odre pri nas zasedli politiki in friki iz resničnostnih šovov.
Andraž Polič:
Kantavtorstvo je zavezano tudi kritiziranju družbenih razmer, ker je že v svojem izhodišču »razgaljeno« in se ne skriva za »popularnimi lažmi in to(la)žbami« koncernsko vodene glasbene industrije. Pojavljanje v medijih pa je seveda nepredvidljiv fenomen. Za razliko od 60-ih, ko je hipijska generacija raznesla te »glasove« globalno, imamo sedaj internet, ki omogoča še večjo globalnost, hkrati pa anonimno lokaliziranost itd., kar je spet tema za sociologijo kulture in medijev. Festivali so vsekakor dobrodošli. Razlog, da jih ni v večjih mestih, pa je hkrati dejstvo, da je kantavtorstvo marginalizirano, ker ostra in iskrena kritika ne olepšuje sveta, ampak kaže na »krivice in resnice«, ki težko prestopijo v sfero »popularnosti«. A prav temu navkljub ostaja vztrajna umetniška sila!
Marko Grobler:
Mislim, da kantavtorji povsod, tudi v tujini, delujejo in se borijo za svojo prepoznavnost na podoben način. Vsekakor je naša pozicija prej marginalna, verjetno smo za to krivi tudi sami, ker se bolj kot s promocijo ukvarjamo z ustvarjanjem. Pogrešam dobre promotorje, agente, saj samega sebe težko »prodajam«. Za to mi zmanjkuje časa in energije. Sam sem doslej sodeloval le na enem od omenjenih festivalov (Kantfest), pa še tam se sam prijaviš na razpis, ker gre pač za neke vrste tekmovalni festival. Na FAG sem povabljen letos, pa še to bolj po naključju, morda bom na podoben način prišel tudi na preostala dva. Verjetno tudi to nekaj pove o prepoznavnosti. Zakaj takega festivala ni v Mariboru ali Ljubljani, ne vem. Če bi ga hoteli imeti, bi si ga morali kantavtorji organizirati sami, kot je to v primeru Kantfesta in FAG-a.
Kantavtorska bitja in žitja:
XENIA JUS
Ksenija Jus je kantavtorica, skladateljica in pesnica. »Avtorski jezik vsakega posameznika, je poezija svobodnega človeka. V odsotnosti strahu je človeški obraz prijaznejši«, pravi, ko opisuje valovanje časa, ki ga živi. Nekatere njene pesmi so prevedene v nemški, angleški, bolgarski, poljski, češki, slovaški, bosanski ter srbski jezik. Izdala je sedem avtorskih literarno – glasbenih albumov. Trenutno s svojim dolgoletnim glasbenim prijateljem Gregorjem Cvetkom pripravlja osmi studijski izdelek z naslovom Čuvaji ognja. Ustvarja še avtorsko glasbo na gledališkem in video področju. Kot angažirana literarna in glasbena ustvarjalka ter kulturna aktivistka si skupaj z ekipo Kantfesta prizadeva za promocijo sodobnega slovenskega kantavtorstva doma in v tujini. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Spletna stran:
http://www.hexenya.com/
NARAT
Boštjan Narat je filozof, glasbenik, kantavtor, avtor in izvajalec scenske glasbe. S skupino Katalena, ki jo je ustanovil leta 2001, je v desetih letih izdal pet studijskih albumov. Ploščam (Z)godbe, Babje leto, Kmečka ohcet ali tretji prispevek k slovenski blaznosti ter Cvik cvak! je v letu 2011 sledila Noč čarovnic. V letu 2010 je izdal samostojni prvenec z naslovom Strah je odveč, letos spomladi pa je pri svojem novem kantavtorskem projektu združil moči z izkušenimi glasbenimi sopotniki – Matevžem Kolencem, Polono Janežič, Jeleno Ždrale in Blažem Celarcem, s pomočjo katerih je nastal album Konec sveta vedno pride nenapovedano. Kot avtor glasbe za gledališče je med drugim sodeloval z Janezom Janšo, Branetom Potočanom, Edwardom Clugom, Valentino Turcu, Tatjano Peršuh, Tomažem Štruclom, Juretom Novakom in Maretom Bulcem.
Spletna stran:
www.myspace.com/naratbostjan www.facebook.com/narat.bostjan.fanpage
LEON MATEK
Leon Matek je kantavtor in filmski ustvarjalec. Na domačem glasbenem prizorišču je prisoten že iz časov skupine Prepozno za krokodile, ki je delovala že v 80. letih. Sredi 90. je z Mirkom Seškom ustanovil legendarno skupino Juhej in Vuhmepiš, s katero je posnel tri albume – Spohane viže 1997; V rož’cah 2001) ter Med dvema ognjema 1999, ki je prejel Zlatega petelina za najboljši folk/etno album leta. Od leta 2003 do 2006 je s harmonikašico Minko Đonlić muziciral v duetu LeonzMinko. V zadnjih letih se posveča predvsem samostojnemu kantavtorskem ustvarjanju, katerega plod sta kritiško cenjena albuma – Zrno (2008) in Most (2011). V svoji glasbi se spogleduje z raznolikimi tradicionalnimi ritmi in melodijami (igra tudi na saz), z ljubezensko liriko in tudi družbeno kritiko, ki jih prevaja v sodobne urbane kontekste.
Spletna stran:
www.myspace.com/leonmatek, www.facebook.com/leon.matek.5
Leon bo 25.8. nastopil na Festivalu akustične glasbe v Grižah pri Žalcu.
ANDRAŽ POLIČ
Andraž Polič je pesnik, glasbenik, skladatelj in igralec. Od leta 1992 je ustvaril glasbo za več kot deset gledaliških predstav doma in v tujini ter za nekatere filme. Leta 2002 je ustanovil elektro-akustično skupino Hamlet express, ki temelji na njegovih besedilih ter avtorski glasbi anarho šansona in je do danes izdala tri albume (Moje mesto, 2003; Libanonski tango, 2005; Živi, 2011). Kot vokalist sodeluje pri projektu Odpeti, v Pragi pa nastopa v duetu Duo La Boheme z Natašo Burger ter v jazz kvartetu Anima. 2010 je uglasbil pesmi Esada Babačića in skupaj z njim ustanovil ekoglasbeno komuno Via poetica. Objavil je že enajst pesniških zbirk, njegove pesmi pa so prevedene v mnoge tuje jezike. Živi in ustvarja v Ljubljani in Pragi.
Spletna stran: www.myspace.com/hamletexpress
To poletje ga lahko ujamete na koncertih doma in v tujini – julija v Vodnikovi domačiji ter v Škucu (27.8.), 1. septembra na Krka festivalu (z Via poetica), 19. 9. pa bo s Hamlet Express gostoval v oddaji Izštekani na Valu 202. Avgusta bo z duom La Boheme koncertiral na Češkem in Poljskem.
MARKO GROBLER
Marko Grobler je anglist, germanst in glasbenik. Leta 1999 je ustanovil skupino Ezl ek s katero je izdal CD Hitim zgubljen skoz’ mesto, po razpadu skupine nadaljuje samostojno glasbeno pot. Trikrat je nastopil na Kantfestu in prejel 1., 2. in 3. nagrado. Sodeloval je s pesnikom in pisateljem Ferijem Lainščkom. Plod tega sodelovanja je monografija o Prekmurju in zgoščenka z naslovom Občutek za veter. Ustvaril je glasbo za lutkovno igro Dušana Šarotarja Mali Ribič in prispeval glasbo za dokumentarni film Občutek za veter režiserke Maje Weis ter za film Mariborska dvorišča. Aprila 2011 je izdal prvo samostojno zgoščenko z naslovom Iz dneva v dan pri založbi Celinka. Nastopa na različnih festivalih in koncertnih prizoriščih (Festival Lent, Godi bodi, Musica, Carniola, Globoka grla, festival Šansona, La vie en Rose).
Spletna stran: www.markogrobler.com
Marka Groblerja to poletje lahko slišite na festivalu Lent (4.7. – Jurčkov Oder), dan kasneje v Žalcu (atrij Savinove hiše), 24. avgusta pa v Grižah pri Žalcu na Festivalu akustične glasbe – FAG.
